Revija SRP 139/140

Ivo Antich

 

KINO

(horror dvogovor)

 

– Ko se takole pogovarjava, se mi zdi, da tvoji odgovori dishijo po cinizmu. Ali vsaj po humorju, ironiji, satiri … Kakshen je pravzaprav odnos med temi pojmi?

– To so v bistvu sinonimi. In ker nasploh ni absolutnih sinonimov, saj so zmeraj vpleteni dolocheni pomenski odtenki, je tako tudi pri tem.

– Torej bi lahko rekli, da ni enega brez drugega. Ali res ni humorja brez cinizma?

– Kakor ga ni brez ironije in satire.

– V ozadju vsega pa je cinizem?

– Kinofilozofija: kyon je pes po grshko. Pasja filozofija. Filozofija psa.

– Rechi chloveku, da je pes, v glavnem ne pomeni nich chastnega. Vsa tovrstna pasja metaforika je naravnana negativno. Toda ali ni pes chlovekov najboljshi prijatelj?

– Kaj psu pomeni prijateljstvo s chlovekom, ne ve nihche; vsekakor je pogojeno skrajno pragmatichno. Mozhen je tudi kontrapost: chlovek je najboljshi prijatelj psa – cheprav je lahko tudi hudo krut do njega.

– Je to paradoks?

– Paradoksov ni. Meje med nasprotji so prepustne, permeabilne. Odnos do iste stvari je lahko zelo razlichen. V islamu je pes nechista zhival, podobno kot svinja. Za Kitajce je pes gastronomska poslastica.

– Ali ni taka poslastica tudi chlovek za psa?

– Pes prav rad gloda chloveshka trupla. Vrhunska poslastica pa je zanj chloveshki drek.

– Kako to povezati z nekakshnim pasjim statusom filozofije?

– Filozof je v bistvu kot pes ob cesti, nekaj hripavo bevska, svet kot biomehanizem pa je voz, ki gre mimo.

– Taka podoba nakazuje dolocheno bivanjsko insuficienco, omejenost ali nemoch filozofije, mar ne?

– Seveda. Gre za izbiro med udarcem in kozarcem.

– Ne razumem. Kakshna izbira je to?

– Med udarcem mishljenja in kozarcem pozhelenja ali premozhenja.

– Ali je morda tudi humor le kompenzacija nemochi, zakrinkana agresivnost?

– Brez agresije se nich ne razvije, nich ne razkrije in nich ne razbije.

– Po nekih razlagah sta humor in ironija zgolj udobna, neodgovorna, celo vzvishena distanca. Se strinjash?

– Vsaka refleksija potrebuje distanco. Kdor se resnichno utaplja, morda celo v krvi, nima chasa za refleksijo, ne za resno ne za humorno.

– Ko smo zhe pri sinonimih: ali ni cinizem morda le nekoliko bolj izzivalno izostren realizem, pravzaprav naturalizem? Mogoche je v ozadju celo zafrustrirani svetobolni pesimizem?

– Nekaj od tega gotovo. Z dodatkom shchepca duhovitosti – kot chrnopopraste zachimbe.

– Obstaja mnenje, da je duhovitost le oblika prismuknjenosti. Je kaj resnice v tem?

– Zhivljenje je neskonchen konvejerski stroj, ki ne ve nich ne o pesimimizmu ne o optimizmu, pa tudi ne o duhovitosti. Vse to so le pojmovne igrachke, besedni okraski. Jedro cinizma je »umwertung« kovanca na drugo, »spodnjo« stran: pod cesarjevo glavo (mozhgani) grb, grm, drob (chreva). Dvoumnost, divergentnost, shizoidnost: grshko hará (radost), latinsko hara (svinjak), japonsko hara (trebuh). Povsod je kljuchni koren varianta kgh- ali kot je menil eden kontumaciranih slovenskih etimologov Engelbert Rakovec: kk-debla.

– Radikalni skepticizem?

– Nihil sciri potest … Nichesar ne vesh, niti tega, da nich ne vesh. Sam vase ujeti, svoj rep grizochi pes skepticizma. Vse kot bezhne slike v kinu … shviganje optichnih flik … flicks, flickers …

– Omenil si »umwertung«. Nietzche?

– Izvir je Sokrat, nato njegov uchenec Antisten, pa Antistenov uchenec Diogenes kot megaikona cinikov. Po svoje je v navezi tudi Gorgias – pa vse do Nietzscheja, ki je cenil Diogenesa in cinizem v svojem preseku resno-smeshno.

– Sokrat je bil obsojen na smrt zaradi »ateizma«. To je sinonim za nihilizem, mar ne?

– Za nekatere je Sokrat predhodna »inkarnacija« Kristusa. Gorgias in Nietzsche pa veljata za patriarha tako imenovanega nihilizma. Gorgiasov neohranjeni spis »O nebivajochem« … V chasu svojega 108-letnega zhivljenja je bil silno popularen, imel je zlat spomenik. Toda njegova dela so bila problematichna za druzhbo. Varnostniki so poskrbeli, da so se temeljito »izgubila«. Pozabiti ne kazhe niti na Shakespeara: vrhunski literat, ki je cinichno pljunil v lastno skledo. V Hamletova usta je polozhil definicijo literature: »Besede, besede, besede.« Se pravi: chvek, grafomanija, logomanija, logoreja.

– Grshko-japonska hara. Ista beseda lahko v drugem kontekstu pomeni nekaj povsem nasprotnega, od lepote do gnusa. Je tudi to simptom cinizma?

– Mozhen je tudi tak pogled. Primerov je neshteto. V bratskoslovanski rushchini beseda »ponós« pomeni drisko, »ponóska« pa stvar, ki jo na ukaz prinese pes. Ali znotraj istega jezika: v shpanshchini so »seguidillas« lirske pesmi, pa tudi – diarrea.