Revija SRP 139/140

France Pavlovec

 

LIKOVNA DELA /REPRODUKCIJE/

 

 

1 Sava s Kamnishkimi planinami, 1949, olje, platno, 57,8 x 79 cm

2 Potok v zelenju, 1942/1943, olje, platno, 50 x 64 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

3 Koshana, 1949, olje, platno, 44,2 x 54 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

4 Pokrajina, 1939, olje, platno, 54 x 63 cm (Umetnostna galerija Maribor)

5 Cvetocha jablana, olje, platno, 45,5 x 58 cm (Umetnostna galerija Maribor)

6 Krompir, 1935, olje, platno, 61 x 85,5 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

7 Kruh, 1935, olje, platno, 55 x 79 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

8 Jalovec, 1940 (?), olje, platno, 75,5 x 60 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

 

Na naslovnici: Kamnishko sedlo, 1937, olje, platno, 62,5 x 53 cm (Moderna galerija v Ljubljani)

 

Avtorji fotografij: Matija Pavlovec (1-3), Damjan Shvarc (4, 5), Lado Mlekuzh in Matija Pavlovec (6, 7, naslovnica), Dejan Habicht (8)

 

 

 

 

 1 sl.

 

 

 

 

 2 sl.

 

 

 

 

 3 sl.

 

 

 

 

 4 sl.

 

 

 

 

 5 sl.

 

 

 

 

 6 sl.

 

 

 

 

 7 sl.

 

 

 

 

 8 sl.

 

 

 

 

 9 nsl.

 

 

 

 

 

France Pavlovec

Rojen je bil 14. avgusta 1897 v Trnovem pri Ilirski Bistrici zheleznishkemu chuvaju Matiji in Marjeti, roj. Dolgan. Njegov oche je umrl leta 1902. Osnovno sholo je zachel obiskovati v Ilirski Bistrici. Mati se je z otroki leta 1906 preselila v Ljubljano. Pri salezijancih na Rakovniku se je nauchil igrati na razne inshtrumente in je sodeloval v igralski druzhini salezijanskih gojencev. Obiskoval je klasichno gimnazijo, ki pa je ni dokonchal; sosholec ga je po krivici obdolzhil tatvine, zato so ga izkljuchili iz shole. Od leta 1911 se je prezhivljal kot pomochnik v cirkusu, vajenec v livarni, pastir in raznashalec paketov. Leta 1914 je bil mobiliziran. Udelezhil se je vech bitk na fronti v Galiciji. Maja 1916 je padel v rusko ujetnishtvo. Kot jugoslovanski prostovoljec se je od maja 1917 do junija 1919 boril na solunski fronti. Julija 1919 se je zaposlil pri ljubljanski zheleznici (delavec, pisarnishki usluzhbenec). Za odlochitev, da postane slikar, naj bi bil odlochilen ogled razstavljenih del R. Jakopicha, G. A. Kosa in F. Tratnika v Jakopichevem paviljonu v Ljubljani leta 1920. Obiskoval je slikarsko sholo Probuda v Ljubljani (1921–1923) in med letoma 1923 in 1928 Akademijo v Zagrebu (prof. Vladimir Becić). Po vrnitvi v Ljubljano je razstavljal na razstavi t. i. Chetrte generacije in od leta 1937 z Neodvisnimi. Po poroki z uchiteljico in igralko Marijo Gorchevo leta 1929 se je preselil v Stozhice pri Ljubljani. Leta 1929 se rodi sin Andrej, leta 1930 Damjan in leta 1936 tretji sin Peter Matija. Prvich je samostojno razstavljal leta 1941 v Galeriji Obersnel v Ljubljani. Dvakrat je prejel Preshernovo nagrado (1949 za sliki »Socha« in »Sava«, 1951 za samostojno razstavo v Trstu leto poprej). Umrl je 12. februarja 1959 v Ljubljani.