Revija SRP 139/140

Damir Globochnik

 

FOTOGRAFSKA SEKCIJA PRI TURISTOVSKEM KLUBU SKALA

 

Maja 1919 so mlajshi planinci zasnovali Turistovski klub Skala (uradna ustanovitev kluba 2. 2. 1921). Zgledovali so se po nemshki alpinistiki.1 V ospredje svojega delovanja so postavili plezalstvo, izvajanje prvenstvenih tur in premagovanje sten. Tako kot chlani starejshega Slovenskega planinskega drushtva2 so se tudi skalashi ukvarjali s fotografijo. Na pobudo Draga Zorka so 3. februarja 1922 ustanovili fotografsko sekcijo Turistovskega kluba Skala. Njeno vodstvo je aprila 1922 prevzel Janko Ravnik,3 od maja tudi predsednik TK Skala. Fotografska sekcija je imela priblizhno petnajst chlanov.4 Na Ravnikovo povabilo je v Skalo vstopil njegov znanec iz vojnih let Janko Skerlep,5 ki je bil leta 1924 nachelnik fotografskega oddelka.6 Od maja 1926 je fotografsko sekcijo visokogorskih planincev vodil trgovec Egon Planinshek.

Chlani so fotografije objavljali v Planinskem vestniku, Jutru, Slovencu, Ilustriranem Slovencu ter v tujih revijah in chasopisih (beograjski Ilustrovani vestnik, cheshki Zimní sport, londonski Graphic idr.). Fotoamaterski odsek je izdajal tudi planinske fotografske razglednice.7 Leta 1925 so skalashi zacheli izdelovati diapozitive za skioptichna predavanja.8 V zachetku leta 1926 so imeli na voljo 150 diapozitivov, ki so jih na predavanjih uporabljali Vinko Zor,9 Janko Mlakar, Janko Ravnik, dr. Henrik Tuma, prav tako dr. Julius Kugy leta 1927 na 29 predavanjih v Nemchiji10 in drugje po Evropi ter lektorica za angleshki jezik in literaturo na ljubljanski univerzi Fanny S. Copeland na predavanjih v Angliji.11

Skalashi so prispevali 99, tj. vech kot polovico fotografij za priljubljeno Kugyjevo knjigo Die julischen Alpen im Bild (Gradec, 1934, kasneje vech ponatisov). Zacheli so sodelovati na planinskih in turistichno-propagandnih razstavah doma in v tujini (razstava Alpine Cluba v Londonu).

S fotografijo so se poleg omenjenih skalashev ukvarjali tudi Dana Kuraltova, Miro Kajzelj in Cveto Shvigelj. Egon Planinshek je vodil fotografski techaj, iz katerega je izshel mlajshi rod fotografov, mdr. chlan jesenishke podruzhnice Skale dr. Stanko Tominshek.12

 

Fotografska sekcija je v obdobju od leta 1926 do leta 1931 dajala iniciativo celotnemu delovanju TK Skala. Fotografi so pripravljali tudi topografski album slovenskih gora.13

Leta 1927 je TK Skala poslala diapozitive s planinskimi motivi v tujino, najvech v Nemchijo. Diapozitivi naj bi bili uporabljeni za predavanja.14 Diapozitive skalashev sta mdr. prikazovala prof. Brezhnik na predavanjih v ZDA leta 1929 in dunajski alpinist Roman Szalay.15

V javnosti so bila odmevna tudi predavanja o fotografiji, ki jih je v Ljubljani prirejal TK Skala.16 Januarja 1926 je TK Skala v Elitnem kinu Matica pripravil predavanje s skioptichnimi slikami – najboljshimi planinskimi fotografijami, ki so jih prispevali fotoamaterji skalashi. Fotografije je komentiral Vinko Zor. Jutro je poudarilo: »Kdor ve, s kako tezhavo je zdruzheno izdelovanje lepih planinskih slik, bo vedel ceniti prizadevanje kluba. Vechkrat je vechdnevni trud zajeti pripravno sliko zaman, ko lahko najugodnejsho pozicijo pokvari megla. Znano je pa tudi, da so pozimi v Alpah prizori, ki jih mogoche vjame na ploshche srechni smuchar-fotograf le enkrat v zhivljenju.« 17

Maja 1929 je imel v Elitnem kinu Matica pod okriljem TK Skala brezplachno predavanje z diapozitivi popularni alpinist, smuchar, slikar in fotoamater Karlo Koranek-Lumenstein z Dunaja. Naslov predavanja, ki ga je Koranek pospremil z lastnimi diapozitivi, je bil »Jesen v Wallisu«. V sklopu predavanja je pokazal alpski film, ki ga je posnel na turah po Oetztalskih planinah.18

Novembra 1929 je Koranek znova predaval v veliki dvorani ljubljanskega hotela Union. Koranek je nastopil kot predstavnik kemichne tovarne Otto Perutz iz Münchna, ki je bila pobudnica predavanja. Prva polovica predavanja v polno zasedeni unionski dvorani (okrog 700 oseb) je bila namenjena tehnichnim vprashanjem, v drugi polovici pa je Koranek prikazal 200 diapozitivov s svojih tur.19 Koranek je bil kasneje na razpolago poklicnim in amaterskim fotografom glede razlichnih informacij v drogerijah Gregorich in Adria ter v Pogachnikovi trgovini s fotografskim materialom.20

Slovenski narod navaja, da je bil Koranek velik prijatelj slovenskih gora. Ob bozhichu in za veliko noch je v Triglavskem pogorju posnel vech kot 700 fotografij.21 Leta 1930 je nekaj chasa prezhivel s slovenskimi smucharji na Koroshici, nato pa je pod okriljem TK Skala poleg predavanja o sploshnih fotografskih vprashanjih imel v Ljubljani in v Celju tudi predavanje z naslovom »Velikonochni dnevi na Koroshici« (»Koroshica – smushki raj Savinskih planin«), na katerem je prikazal zimske posnetke.22 Jutro je zapisalo, da Koranek namerava na veliko noch 1931 na Koroshici posneti smucharski film.23 Na predavanju v kinu Apolo v Mariboru je Koranek prikazal film V skalovju in vechnem snegu, ki ga je skupaj z Baumannom posnel v Krkonoshih in v avstrijskih in shvicarskih Alpah.24

Koranek je na predavanju z naslovom »Danashnja fotografija«, ki je pod okriljem TK Skala potekalo februarja 1932 v veliki unionski dvorani, poleg diapozitivov z motivi iz osrednjih Alp prikazal motive z Mozirske planine, Koroshice in Dedca ter zhanrski motiv iz Ljubljane.25

Januarja 1929 je v polni unionski dvorani predaval angleshki alpinist, kapitan G. Ingle Finch, o angleshki ekspediciji na najvishjo goro sveta Mount Everest in o turah po nekaterih najvishjih evropskih gorskih vrhovih. Predavanje je organiziralo Slovensko planinsko drushtvo. Finch, ki je bil tudi fotograf, je prikazal okrog sto diapozitivov.26 Leta 1930 je Fanny S. Copeland pripravila predavanji o severni Shkotski in o zimski turi na Koroshico, ki sta ju spremljali projekciji diapozitivov chlanov TK Skala.27 Avstrijski uchitelj smuchanja Ernest Rittmann je oktobra 1932 predaval v unionski dvorani. Rittmann, ki je bil sicer sam fotograf, je prikazal tudi fotografije chlanov TK Skala.28

TK Skala je za predavatelja povabil v Ljubljano tudi dr. Juliusa Kugyja. Njegova predavanja so bila dobro obiskana, tako da si je klub gmotno nekoliko opomogel; dobichek je bil porabljen za fotografski in filmski material. Dohodki od Kugyjevih predavanj naj bi predstavljali financhni temelj za skalashki film V kraljestvu Zlatoroga, ki velja za najpomembnejshe delo fotografske sekcije.29

 

 

 

V kraljestvu Zlatoroga

 

Skalashi so leta 1927 na drazhbi v mestni zastavljalnici sorazmerno poceni kupili filmsko kamero Ertl, ki so jo poslali v München, kjer so jo preuredili, da je bila primerna za snemanje. Posvetili so se izdelavi planinskega filma, ki bi bil enakovreden shvicarskim in nemshkim filmom.30 Film so snemali med letoma 1928 in 1931. Za prizor, v katerem se Triglav prikazhe »v nekakshni viziji iz megle in zopet izgine v meglo«, so morali skalashi shtirikrat plezati na Drashki vrh z deset kilogramov tezhko kamero, s stativom in z drugimi pripomochki.31 Rezhiser je bil Janko Ravnik, scenarij je napisal Jush Kozak. Prva verzija scenarija ima naslov Slovenske gore (Julijske Alpe) in podnaslov Kulturno-alpinski film turistovskega kluba Skala. »Ta film pa ne sme biti suhoparno slikanje pokrajin, vrhov, temvech mora biti zhivo zhivljenje. V sklenjenih slikah naj bi gledalec obchudoval naravne lepote, turistovsko zhivljenje, drzna in smela podjetja plezalcev, idilichno zhivljenje planinarjev, tezhko delo gorjanca. Istotako pa mora biti posvechen precejshen del filma zhivljenju po gorskih dolinah, osobito delu, navadam ter obichajem tamoshnjega kmeta, ki se v marsichem razlikuje od drugih prebivalcev nashe domovine.«32 Film povezuje igrane in dokumentarne (statichne) posnetke naravnih in kulturnih znamenitosti. Osrednja tema je pohod predstavnikov treh slojev slovenske druzhbe (jesenishki delavec, kmet, ljubljanski shtudent – intelektualec) na Triglav. »V tem je njegova slovenska in socijalna poteza. Etichna, ker gora priblizhuje chloveka k chloveku.«33 Igrali so jih chlani TK Skala, alpinisti Jozha Chop, Miha Potochnik in Herbert Drofenik. Sprva je sodeloval tudi Mirko Kajzelj. Ko je bila dobra tretjina filma posneta, si je Kajzelj na plezalni turi pri Prisojniku zlomil nogo. Dobrih 1000 metrov filma je bilo izgubljeno, saj je bilo potrebno zacheti znova z novim igralcem.34 Film je bil dolg 107 minut, ohranjena je skrajshana verzija (76 minut).

Nachelnik filmskega oddelka TK Skala je bil Egon Planinshek. Pri razvijanju in kopiranju negativa (dolzhina 10.000 metrov), ki je trajalo 253 vecherov, so sodelovali chlani fotografskega odseka, zlasti Egon Planinshek, Janko Ravnik, Jozhe Lipovec, Dana Kuralt in Ciril Lampich.35 Film so financhno podprli kabinet ministrskega predsednika dr. Antona Koroshca, ljubljanska mestna obchina, oblastni odbor, banska uprava, ministrstvo za trgovino in industrijo, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo in podjetje Putnik.36

Krstna projekcija prvega slovenskega celovechernega filma V kraljestvu Zlatoroga je bila 29. avgusta 1931 v veliki dvorani hotela Union. Film je bil nem, cheprav se je v tem chasu zhe uveljavil zvochni film. Uvodni napis je sporochal: »Ta film je nem, toda kljub temu doni v nashih srcih mogochna pesem – sveta si zemlja slovenska!« Glasbeno spremljavo je igral orkester za platnom. Film si je v desetih dneh ogledalo 15.000 gledalcev. Prikazan je bil tudi v drugih slovenskih mestih, v nekaterih jugoslovanskih mestih, v Clevelandu v ZDA in na Poljskem. TK Skala je izkupichek od predvajanja filma vlozhil v izgradnjo Skalashkega doma na Voglu.

Rajko Lozhar je opozoril na »fotografski« znachaj filma; film naj bi bil posnet na »fotografski« in ne na »filmski« nachin. Privlachni posnetki, torej lepota objekta, bodo zadostovali za uspeh filma. »Rezhija se ni znala osvoboditi tehnike in stila obichajnega fotografskega posnetka, kar je postalo n. pr. posebno muchno pri vodnih scenarijih, o rezhiji scen, slik, o optichnih kompozicijah in elementih ni govora. Film je tipichno delo kamere zelo veshchih ljudi, ki so se to pot spravili i na rezhijo, ki pa imajo sicer pri nastanku filmov le podrejeno tehnichno vlogo.«37 Najpozhrtvovalnejshi sodelavec, prof. Janko Ravnik, naj bi »s svojim izrednim strokovnim fotografskim znanjem« odlochilno prispeval k dovrshenosti filma.38

Podobnega mnenja je bil Boris Orel, ki je film oznachil kot »romantichen« in »barochen«. Prva oznaka se je nanashala na »lirichno statiko«, zastarele filmske rekvizite in oblikovno nemoch, »ki mu pripeva navdushenje iz stavka ‚Sveta si zemlja slovenska‘«. »Barochen« naj bi bil zato, ker hoche biti vse, »lirichna fotografija nashih gora, turistichno-plezalski, tujsko-prometni, slovensko kulturno propagandni, chlovechanski, socijalen, gospodarski, naravoslovni, sportni, in ker koketira s fabulo (eros!) in s prikazovanjem letnih chasov, kar se usodno mashchuje nad njim samim: bohinjska smucharska zima razbije she tisto harmonichno celoto, ki bi jo film imel, che bi njegov konec izzvenel v pesem jesenskih oblakov.« Film je torej »fotografija v filmu« oziroma »medsebojna povezanost raznovrstnih fotografij«. »Njegov oblikovavec she ni filmski rezhiser, pach pa izkushen in veshch fotograf-amater.«39

Prva slovenska celovecherna filma V kraljestvu Zlatoroga in Triglavske strmine (1932)40 spadata v zhanr t. i. gorskega filma, ki se je uveljavil v Nemchiji (nem. Bergfilm). Nemshki »herojski« filmi, na primer filmi Arnolda Francka iz dvajsetih let preteklega stoletja, so temeljili na dramatichnih zgodbah in dogodivshchinah glavnih junakov, kakrshnih ni v obeh slovenskih alpskih filmih; izjema so posnetki plezanja v prepadnih stenah. Zato sta bila opredeljena kot igrano-dokumentarna filma.

 

V chasu nastanka filma V kraljestvu Zlatoroga je delo fotografske sekcije zhe nekoliko zastalo. Skalashi so fotografirali letalski miting, odkritje Ilirskega spomenika in pogreb telovadca Toneta Maleja. Leta 1932 so se lotili bromoljnega postopka in »pretisa« (najbrzh bromoljni pretisk).41 Na XII. glavni skupshchini TK Skala aprila 1933 je nachelnik fotografskega odseka Egon Planinshek porochal, da se odsek po intenzivnem delu pri filmu V kraljestvu Zlatoroga namerava usmeriti zopet na fotografsko delovanje (mdr. fototechaji in izdelava diapozitivov za obstojecho zbirko).42 Fotoamaterski odsek je med osrednje naloge uvrstil tudi preureditev umetnishkih prilog Planinskega vestnika ter nakup in izdajo fotografskih razglednic. Pri tisku prilog v Planinskem vestniku so opustili bakrotisk, »ki je marsikdaj pretrdo reproduciral«, in se povrnili h klishiranju, »ki vse tochneje prinasha finese originalnih fotografij«. Zheleli so urediti drushtveni album s fotografijami vseh vrst in zbirko diapozitivov za skioptichna predavanja.43

Skalashi so imeli svoj sedezh na dvorishchu Slamichevega podjetja na Gosposvetski cesti. En prostor je bil namenjen druzhabnim in uradnim srechanjem chlanov, v drugem pa je bila fotografska delavnica, opremljena z najnujnejshimi pripomochki. »Skromna, za tako veliko delo mnogo preskromna lokala sta tako okusno in praktichno opremljena, da chlovek takoj vidi, s koliko ljubeznijo se oklepajo Skalashi svojega kluba in svojega dela.«44

 

Alpinska razstava, prirejena septembra 1932 na ljubljanskem velesejmu, naj bi predstavljala temelj bodochemu planinskemu muzeju s sedezhem na ljubljanskem gradu. Razstavo je pripravilo Slovensko planinsko drushtvo v sodelovanju z Narodnim muzejem, s TK Skala in s shportnimi drushtvi. V zgodovinskem oddelku razstave so bili predstavljeni prvi planinci, alpinisti in znanstveniki, ki so preuchevali gorski svet; sledili so prikaz tehnichne opreme, TK Skala, kamnine, planinska flora in favna, kartografija, literatura. Na kiosku sredi dvorane so bile na ogled fotografije (Kajzelj, Kunaver, arh. Ogrin, Ravnik, Skerlep). Med slikarskimi deli je bilo najvech slik Valentina Hodnika.45

 

 

 

Podruzhnica TK Skala na Jesenicah

 

TK Skala je od leta 1923 imel podruzhnico na Jesenicah. Fotoamaterski odsek podruzhnice je na pobudo predsednika odseka Franceta Torkarja (1907–1967) prvo fotografsko razstavo priredil konec leta 1933 (za desetletnico delovanja podruzhnice) v prostorih jesenishke meshchanske shole. Ob razstavi je izdal katalog. Devetnajst fotografov je razstavilo 221 fotografij. Prevladovali so krajinski, zlasti gorski motivi. »Vsega je bilo dovolj: od portreta do zhanra in zhivahnih reportazhnih slik, od preprostega tihozhitja, lepih pokrajin in velichastnih podob nashih planin iz vseh letnih chasov do rafiniranih protisvetlobnih snimkov odlichnih kvalitet.« Zhirija (prof. Franjo Sich, Egon Planinshek in Pavel Gregorich) je prve tri nagrade podelila Slavku Smoleju, Ivu Kozhelju in Francu Torkarju ml. Nagrajeni so bili tudi inzh. Ivan Golob, Jozhe Novak, Matevzh Mikelj, Viktor Novshak, Jozhe Dovzhan in Jozhe Truklar. Mnogo fotografij je bilo prodanih zhe prvi dan (Smolejeve »Breze« kar sedemkrat).46

 

Ker je bilo shtevilo gornikov-fotografov veliko tudi v Slovenskem planinskem drushtvu, je dr. Henrik Tuma 24. aprila 1930 predlagal, naj se delo fotografov v SPD in TK Skala uskladi, zlasti pa naj fotografi med seboj ocenjujejo negative.47

 

Leta 1940 so skalashi zacheli organizirati fotografske vechere, na katerih je izkushen chlan ocenjeval predlozhene fotografije. Oktobra 1940 se jim je znova pridruzhil Janko Ravnik v vlogi strokovnega kritika pri izboru fotografij. Fotografije, ki so bile ocenjene kot dovrshene, so bile dolochene za album fotografij in za obchasne razstave. Poudarek je bil na alpinistichnih motivih. Med avtorji »plezalnih slik« je izstopal Ivan Gartner, ki je opravil vzpon chez Spodnji Rokav na Visoki Rokav samo zato, ker klub she ni imel posnetkov o »cigarah« med Rokavom in Shkrlatico. Hkrati z albumom najlepshih gorskih motivov so pripravljali topografski album (leta 1940 so imeli zbranih zhe 500 fotografij) in album morfoloshkih posnetkov, npr. znachilnih oblik v gorah, ki sta jih ustvarila voda in led (ledeniki, plazovi, izprane pechi, turnci, grebenski stolpichi). Za album morfoloshkih posnetkov je vech fotografij brezplachno prispeval Janko Skerlep.48

 

Jesenishki fotoamater, mag. pharm. Ivo Kozhelj49 je januarja 1939 o fotografiji v naravnih barvah predaval v prostorih Fotokluba Ljubljana.50 Kozhelj je marca 1939 o barvni fotografiji predaval v okviru Ljudske univerze v Kranju. Junija 1939 je pripravil v okviru jesenishke podruzhnice TK Skala v risalnici osnovne shole na Jesenicah predavanje o moderni fotografiji v naravnih barvah, na katerem je predstavil okrog sto lastnih barvnih posnetkov.51 O barvni fotografiji je predaval tudi v Varazhdinu na povabilo tamkajshnjega Rotary kluba.52

 

Slavko Smolej53 je novembra 1940 na predavanju »Obrazi in barve planin« na Jesenicah v organizaciji jesenishke podruzhnice Slovenskega planinskega drushtva predstavil vech kot 200 barvnih diapozitivov.54 Decembra 1940 je Smolej imel na Jesenicah predavanje s projekcijo diapozitivov »Cvetje in obrazi nashih gora«.55

Smolej je predavanje o cvetju v Karavankah in Julijskih Alpah, tokrat pod naslovom »Barve v gorah«, pripravil 5. marca 1941 pod okriljem TK Skala tudi v franchishkanski dvorani v Ljubljani.56 Istega dne je bil napovedan obisk nemshkega igralca Willyja Forsta, ki se je Ljubljanchanom predstavil v kinu Union. Podpredsednik Skale je napisal okrozhnico vsem ljubljanskim sholam, naj uchencem priporochijo obisk »botanichnega predavanja, ki ga bo imel alpinist Slavko Smolej; to predavanje Slovenca Smoleja pa bo imelo she poseben pomen spricho dejstva, da bo isti vecher nastopil v kinu Union nemshki operetni igralec Willy Forst«. Shole so prijele za geslo »tu Slovenec – tam Nemec«. Ljudje so mnozhichno vrachali vstopnice za predstavo z Willyjem Forstom in kupovali vstopnice za Smolejevo predavanje. Franchishkanska dvorana je bila nabito polna. Predavanje je Smolej ponovil 26. marca. Skala je sklenila predavanje prirediti she v dvorani kina Union, a to je preprechil napad na Jugoslavijo.57

Slovenec je o Smoleju tedaj pisal kot o predstavniku novejshe smeri med slovenskimi planinskimi fotografi v TK Skala. »Ta tvori nasprotje k nashim klasichnim fotografom, ki so jim bili predmet slikanja naravni motivi, gledani tako rekoch izkljuchno z estetskega stalishcha.« Fotografije skalashev predstavljajo zlasti chloveka v gorah, »in sicer ne le chloveka kot stafazho, temvech kot bitje, ki s tem okoljem zhivi, se v njem udejstvuvuje, je v nekem odnosu do njega«. Smolejeve fotografije prikazujejo zhivljenje v gorah; ne gorsko pokrajino samo po sebi, temvech neko dogajanje, dozhivljanje. »Smolejeve slike so razgibane in v njih polje zhivljenje.«58

Med novostmi, ki so jih v slovensko gorsko oziroma planinsko fotografijo uvedli skalashi, so bili poleg »plezalnih slik« in posnetkov, na katerih sta bila chlovek in gora v enakovrednem razmerju, tudi zimski motivi, pri katerih so poudarjeni mochni kontrasti in grafizmi, ter fotografiranje v protisvetlobi. Napredek fotografske tehnike je omogochal tudi fotografiranje v tezhjih vremenskih okolishchinah (motivi v megli, oblachno nebo).

Zaradi aprilskega napada na Jugoslavijo ni mogla biti realizirana za maj 1941 nachrtovana jubilejna fotografska razstava v Jakopichevem paviljonu (ob dvajsetletnici TK Skala) z izborom najlepshih fotografij, ki so jih skalashi posneli v zadnjih letih.

Italijanski okupator je z dopisom iz Rima pozval TK Skala, naj sodeluje z italijanskimi organizacijami. Tajnik Skale Edo Kerzhan je svetoval skalashem, naj hitro drug za drugim izstopijo iz kluba. Oblasti bi tako imele povod za razpust organizacije zaradi premajhnega shtevila chlanov. Skala je na ta nachin prenehala delovati.59

 

 

 

 

 

Opombe:

1 Po: »Turistovski klub 'Skala'. Ob njegovi petletnici«, Ilustrirani Slovenec, 1926, sht. 21. – Klub je naziv »turistovski« dobil po »turi«, kot so imenovali vzpon na goro; tisti, ki dela ture, je »turist«, organizacija, ki goji turistiko, je turistovska.

2 Slovensko planinsko drushtvo je bilo ustanovljeno februarja 1893 kot odgovor na delovanje nemshkega Alpenvereina. Od leta 1895 je izdajalo Planinski vestnik, v katerem so bile zhe v prvem letu izhajanja objavljene fotografije planinskih in gorskih motivov. Fotografski odsek je zachel delovati oktobra 1897.

3 Janko Ravnik, rojen leta 1891 v Bohinjski Bistrici. V letih 1903–1906 je obiskoval orglarsko sholo. Shtudiral je glasbo pri Glasbeni matici v Ljubljani in se izpopolnjeval na konservatoriju v Pragi. Po prvi svetovni vojni je postal profesor klavirja na novoustanovljenem ljubljanskem konservatoriju. Za fotografijo se je zachel zanimati kot gimnazijec, prvi fotografski aparat pa je dobil leta 1910. Leta 1980 je izdal fotografsko monografijo Odsevi in oblichja, leta 1981 je sledila knjiga Lepa si zemlja slovenska. Umrl je leta 1982 v Ljubljani.

4 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina Alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1961, sht. 8, str. 384.

5 Janko Skerlep, rojen leta 1894 v Mali vasi-Jezhica pri Ljubljani. V letih 1909–1912 je obiskoval trgovsko sholo v Ljubljani ter nato doma in v tujini shtudiral gostinstvo in tujski promet. Sluzhboval je kot tajnik in knjigovodja hotelske druzhbe Union v Ljubljani. Prve fotografije je naredil leta 1912. Od leta 1922 chlan TK Skala. Soustanovitelj Fotokluba Ljubljana. Umrl je leta 1981 v Ljubljani.

6 Po: Janko Skerlep, »Moj pogled na TK Skalo«, Planinski vestnik, 1961, sht. 8, str. 437.

7 Po: »Obchni zbor turistovskega kluba 'Skala'», Jutro, 1924, sht. 69.

8 Po: »Zimsko-sportno predavanje T. K. Skala«, Jutro, 1926, sht. 11.

9 Po: »Zimsko-sportno predavavanje TK 'Skala'«, Jutro, 1926, sht. 11; »Nashe planine«, Slovenec, 1926, sht. 13.

10 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina Alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1961, sht. 8, str. 385; T. K., »Dr. Julius Kugy v Ljubljani«, Jutro, 1927, sht. 13.

11 Po: Janko Skerlep, »Moj pogled na TK Skalo«, Planinski vestnik, 1961, sht. 8, str. 438. – Irsko-shkotska jezikoslovka, novinarka in alpinistka Fanny Susan Copeland (1872–1970) je bila chlanica TK Skala. Leta 1931 je izdala knjigo Beautiful Mountains in the Jugoslav Alps, leta 1936 pa je z Miro Marko Debelak izdala knjizhico A Short Guide to the Slovene Alps.

12 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina Alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1961, sht. 8, str. 385.

13 Po: »20 let 'Skale'», Slovenec, 1941, sht. 27.

14 Po: »T. K. 'Skala' – obchni zbor«, Planinski vestnik, 1928, sht. 4, str. 95.

15 Po: »Obchni zbor TK Skala«, Slovenski narod, 1930, sht. 100.

16 Podobna predavanja sta prirejala tudi Slovensko planinsko drushtvo in Fotoklub Ljubljana (ustanovlj. 1931). V ustanovnem odboru Fotokluba Ljubljana so sodelovali tudi Egon Planinshek, Janko Ravnik in Janko Skerlep. Na ustanovnem obchnem zboru so bili izvoljeni Cveto Shvigelj za blagajnika, Janko Ravnik in Egon Planinshek za odbornika in Janko Skerlep za namestnika odbornika (po: Po: »Klub fotoamaterjev ustanovljen«, Jutro, 1931, sht. 214).

17 Po: »Zimsko-sportno predavanje T. K. 'Skala'», Jutro, 1926, sht. 11; »Nashe planine. Krasni posnetki amaterjev T. K. Skale«, Slovenec, 1926, sht. 13.

18 Po: »Jesen v Wallisu«, Slovenec, 1929, sht. 96.

19 Po: »Predavanje za fotoamaterje«, Jutro, 1929, sht. 265; »Zanimivo predavanje o fotografiji«, Jutro, 1929, sht. 268.

20 Po: »Fotoamaterji!«, Jutro, 1929, sht. 288.

21 Po: »Zanimivo predavanje«, Slovenski narod, 1929, sht. 261.

22 Po: »Zanimivo predavanje«, Slovenski narod, 1930, sht. 281 in Jutro, 1930, sht. 287; »Planinsko predavanje v mestnem kinu«, Jutro, 1930, sht. 254.

23 Po: »Planinsko predavanje v mestnem kinu«, Jutro, 1930, sht. 254.

24 Po: »Dvoje zanimivih filmskih predavanj v Mariboru«, Slovenec, 1930, sht. 40. – Decembra 1931, kmalu za krstno projekcijo skalashkega filma V kraljestvu Zlatoroga, je Slovensko planinsko drushtvo organiziralo prvo predstavo drugega jugoslovanskega alpinskega filma, t. j. filma zagrebshkega planinskega drushtva Sljeme z naslovom Durmitor, ki ga je posnel Koranek. Rezhiser filma je bil zagrebshki zdravnik in predsednik fotokluba dr. Branimir Gushich (po: »Film Durmitor v Ljubljani«, Slovenec, 1931, sht. 277).

25 Po: »Pouchno fotoamatersko predavanje«, Jutro, 1932, sht. 49.

26 Po: »Zanimivo planinsko predavanje«, Slovenski narod, 1929, sht. 10.

27 Po: »Obchni zbor TK Skale«, Slovenski narod, 1931, sht. 107.

28 Po: »Zanimivo smushko predavanje«, Slovenski narod, 1932, sht. 232; »Uspeshno delovanje TK Skale«, Slovenski narod, 1933, sht. 95.

29 Po: »Pred krstno predstavo filma 'V kraljestvu Zlatoroga'«, Slovenski narod, 1931, sht. 187.

30 Po: »Nashe Alpe v prvem domachem filmu«, Jutro, 1928, sht. 300.

31 Po: »Pred krstno predstavo filma 'V kraljestvu Zlatoroga'«, Slovenski narod, 1931, sht. 187.

32 »Nashe alpe v prvem domachem filmu«, Jutro, 1928, sht. 300

33 Boris Orel, »V kraljestvu Zlatoroga«, Ilustracija, 1931, sht. 11, str. 387.

34 Po: »Danes premiera 'Skala' filma«, Slovenec, 1931, sht. 194.

35 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1961, sht. 9., str. 468.

36 Po: »Sveta si zemlja slovenska«, Ilustrirani Slovenec, 1931, sht. 39.

37 R. L. (Rajko Lozhar), »V kraljestvu Zlatoroga«, Dom in svet, 1931, sht. 10, str. 328.

38 Po: »Sveta si zemlja slovenska«, Ilustrirani Slovenec, 1931, sht. 39.

39 Boris Orel, »V kraljestvu Zlatoroga«, Ilustracija, 1931, sht. 11, str. 387.

40 Producenti filma Triglavske strmine so bili Metod Badjura (Sava film), ki je bil ustanovni chlan TK Skala, Evgen Lovshin in Stanko Tominshek. Scenarij je napisal Janez Jalen. Film je rezhiral Ferdo Delak, montazha je bila delo Milke Badjura. Stanko Tominshek je posnel prizore v triglavski severni steni. Sodelovala sta tudi alpinista Jozha Chop in Miha Potochnik.

41 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1962, sht. 9, str. 469.

42 Po: »XII. glavna skupshchina Turistovskega kluba 'Skala'«, Planinski vestnik, 1933, sht. 12, str. 421. – Sodelavec pri filmu V kraljestvu Zlatoroga Milan Kham je leta 1935 najel veliko dvorano hotela Union in jo predelal v kino dvorano. Leta 1938 sta Prosvetna zveza in Milan Kham ustanovila podjetje Emona Film. Kham je del tehnichne opreme za filmsko produkcijo nabavil v tujini, del pa jo je odkupil od TK Skala (po: Zdenko Vrdlovec, Zgodovina filma na Slovenskem 1896–2011, Ljubljana 2013, str. 102).

43 Po: »Fotoamterski odsek«, Planinski vestnik, 1933, sht. 12, str. 382.

44 Po: »Pred krstno predstavo filma 'V kraljestvu Zlatoroga'«, Slovenski narod, 1931, sht. 187.

45 Po: »Alpinska razstava na velesejmu«, Slovenski narod, 1932, sht. 204.

46 Po: »Fotoamaterska razstava na Jesenicah«, Slovenski narod, 1933, sht. 89; »Skalashka razstava na Jesenicah«, Jutro, 1933, sht. 94.

47 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1961, sht. 9., str. 469.

48 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1962, sht. 3, str. 118–119.

49 Ivo Kozhelj, rojen leta 1908 v Ljubljani. Magister farmacije. Slikar in cineast. Farmacijo je shtudiral v Zagrebu. Prevzel je ochetovo lekarno na Jesenicah. Fotografirati je zachel v dvajsetih letih. Chlan TK Skala in FKL. Od leta 1934 je razstavljal na domachih in mednarodnih razstavah. Umrl je leta 1954 v Ljubljani. Leta 1984 je bila v razstavnem salonu Dolik prirejena Kozheljeva retrospektivna razstava.

50 Po: »Fotoamater«, Jutro, ponedeljska izdaja, 9. 1. 1939, »Zanimivo predavanje o barvni fotografiji«, Jutro, 1939, sht. 14.

51 Po: »Zanimivo predavanje«, Slovenski narod, 1939, sht. 141.

52 Po: »Novi uspehi slovenskih amaterjev«, Zhivljenje in svet, 1938, sht. 3, str. 45.

53 Slavko Smolej je bil rojen leta 1909 na Jesenicah. Leta 1929 je diplomiral v elektro-strojni smeri tehnichne srednje shole v Ljubljani. Zaposlen je bil v Zhelezarni Jesenice. S fotografijo se je zachel ukvarjati pod ochetovim vplivom zhe v mladosti. Chlan Fotokluba Ljubljana. Od 1933 je sodeloval na domachih in mednarodnih fotografskih razstavah. Fotografije je objavljal v Der Bergsteiger (1938–39), American Photography (1938–39), Die Galerie (1939) idr. Almanah Modern Photography (London-New York, izdaja za 1940–1941) je v izboru desetih barvnih fotografij objavil dve Smolejevi fotografiji z gorsko motiviko. V letih 1945 do 1961 je bil direktor Metal. industrijske shole, v letih 1954 do 1961 upravnik Tehnishkega muzeja zhelezarne. Leta 1955 je izshla njegova fotomonografija Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi. Umrl je leta 1961.

54 Po: »Pot v cvetoche gore«, Slovenec, 1940, sht. 278.

55 »Cvetje in obrazi nashih gora«, Jutro, 1940, sht. 284.

56 Po: »Barve v gorah«, Jutro, 1941, sht. 50.

57 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1962, sht. 3, str. 125–126.

58 Po: »Smolej – predstavnik nove smeri v fotografiji«, Slovenec, 1941, sht. 53.

59 Po: Vladimir Shkerlak, »Zgodovina alpinistichnega kluba Skala«, Planinski vestnik, 1962, sht. 3, str. 126–127.

 

 

 

 

Stanko Tominshek, Iz stene Mojstrovke. (v: Planinski vestnik, 1928, sht. 7)

 

 

 

 

slika6

Janko Ravnik, Gornje Chrno jezero ali Jezero v Ledvicah. (v: Julius Kugy, Julijske alpe v podobi,

Maribor 1971, str. 72)

 

 

 

 

slika5

Janko Skerlep, Megleno morje okoli Triglava. (v: Julius Kugy, Julijske alpe v podobi,

Maribor 1971, str. 28)

 

 

 

 

slika1

Slavko Smolej, Tihe stopinje. (v: Evgen Lovshin, V Triglavu in njegovi soseshchini,

Ljubljana 1946, 2. dopolnjena izdaja, str. 22)