Revija SRP 137/138

Thomas Jaritz 

 

O VECHINSKO VINEDSKEM POREKLU

PREBIVALCEV NEMSHKIH DEZHEL

 

Knjigici na pot

Vsaka zmota je ena sramota za chloveshtvo. Tisti chlovek pa, ki ljubi chloveshtvo, sovrazhi njegovo zmoto in ne more drugache, kakor da se trudi zmoto odpraviti. Nevihte ochistijo zrak in iz boja mnenj se izlushchi resnica. Temu boju nasproti naj gredo moja izvajanja, ki sledijo in naj brez obzhalovanja potonejo, ako se ne bodo zmogla obdrzhati v ognjeni preizkushnji. Zgodovina je kakor eno drugo Sonce na Zemlji, osvetljuje dejanja in usode ljudstev, toda skoraj bolje je biti kar brez zgodovine, kakor pa zhiveti z zgodovino brez resnice. Resnica, ki je Bogu dopadljiva, naj nikogar ne uzhali, sploh pa tega namena ni v mojih izvajanjih, ki ne nosijo s seboj niti najmanjshega namena prizadeti plemenito in sposhtovanja vredno nemshko ljudstvo.

Zblizhati dvoje velikih ljudskih plemen, mednju polozhiti lepi trak medsebojnega sposhtovanja in ljubezni, to je namen tega drobnega pisanja.

Zhelim, da ta namen ne bo zgreshil zadanega si cilja! Vendar naj se tudi moji izsledki ne srechajo z visokodonechem, a votlim govorichenjem, temvech z vrlo, nepristransko ljubeznijo do resnice in s klenimi dognanji, ki bodo boljsha, pravilnejsha ter bolj preprichljiva, vpricho katerih bodo potem moja z veseljem skromno potonila v ozadje.

Pisec

 

 

Latinsko ime RHETIA (Rezija) izvira iz imena Gorecje, gorata dezhela in slednje iz Gor, gorovje, Gorc ali Gorec, prebivalec gora. Zachetni zlog Go- se izgovarja skoraj nechujno, zato so Rimljani, ki so bili z vinedsko govorico Germanije slabo ali kar nich seznanjeni, razumeli samo zadnja dva zloga in tako je potem nastalo ime RHETIA.

Ime NORICUM izhaja iz zastarele vinedske besede nor, jezero, Norca ali Norica, dezhela jezer, katerih je bilo v starih chasih neprimerno vech kakor dandanes. Tudi ime Norveshka izvira iz Nor, kajti v njene morske brege se zajeda mnogo zalivov, ki so videti kot jezera. Po Shafáriku so Vinedi tam nekoch zhiveli. Ljudstva utonejo v pozabo, a imena ostanejo. V skladu z Blankovim Zemljepisom III, str. 349, 351, 353, najdemo ime Nor tudi:

 

a) v Mongoliji kot Kukunoor ali jezero Kuku.

b) v Turfanu kot Lopnoor ali Lepo jezero ter

c) v Tibetu kot Tengrinoor, kjer morda zhe preko dva tisoch let ne zhivi vech noben Vined, pach pa izvirajo ta imena zhe iz onih chasov, ko so se bili Vinedi razshirili iz Kashmirja in Hindustana, deloma preko Perzije ter Kitajske in Tatarije v ves shirni svet.

 

Dvoje ali troje imen more pomeniti nakljuchno podobnost z vinedskimi besedami in zato v njih she ne moremo videti zanesljivega dokaza o vinedstvu, toda Nor ni edino ime, katerega so bili zapustili Vinedi na onih podrochjih – kajti beseda handzhar izvira iz konchar, pokonchevalec, ubijalec, in je vrsta bodala v Perziji. Beseda Uchje pride iz Uch, razsvetljenje, luch, kar je ime za eno sveto govorico v Tibetu – Bogdo Lama, od Boga dan Lama, prav tako v Tibetu – reka Kerka (Kćrka, Krka) v Perziji – pushchava Gobi – gola, prazna v Tatariji – shtevilni konchni zlogi na -stan, kakor npr. Hindu- , Kurdi- , Afganistan, vsi iz – stan, rod – in celo ime Kashmir, ta prva zibel chloveshkega rodu je vinedskega izvora ter pomeni Kazhe Mir, (po)kazhi mir. Kot je znano, je ta rajska dezhela kakor ena trdnjava s treh strani zashchitena z gorovji, na chetrti strani pa obdana z reko Ind ter zasluzhi ime, ki tochno opisuje njegovo lego: Kazhi mir. Teh nekaj natrosenih drobtin pokazhe in dokazhe, da Nor ni le sad pesnishkega navdiha in ako dodatno ime Tengri Nor izvajamo iz Te Vingori Nor, torej To vinogradno jezero, z zlahka preslishanim samoglasnikom -o- in zlogom ui-, potem spoznamo, da so vsi trije Nor-i, ki se nahajajo na Kitajskem, chisto vinedska imena.

Panonia izhaja iz imena Puanonja, dezhela brez hribovja in slednje iz puanno, lano, brez gora, ravnina. Samoglasnik -u- v besedi puanno se izgovarja skoraj neslishno, zato so ga Rimljani zlahka preslishali. Znano je, da Rimljani v Germaniji niso uvajali nobenih novih imen, ampak so obdrzhali stara imena.

Ime Germanija izhaja iz besede germanja, dezhela grmichevja, grmovja in gozdov in to iz besede G(e)rm, Gćrm ali tudi H(e)rm, Hćrm ali Hrm, grmovnica, grm, gozd. Ako strnemo soglasnik -m s sledechim mu zlogom -an, -ani, dobimo v ednini German ter Germani v mnozhini, – torej prebivalec/-ci z grmovnicami porashchene dezhele ali Grmi – Grmovniki (* pri nas in po slovanskih dezhelah she danes poznamo priimek npr. Grmek, Hrmek, German, Herman, itd). Vinedi, kot prvi prebivalci Germanije so sebe, na pol za shalo na pol zares, imenovali Germani in takshno ime so bili nato zvesto prevzeli Rimljani. Shafárik trdi, da so Vinedi prebivali v Germaniji zhe mnogo stoletij prej, preden so se pojavili Nemci in ta trditev zagotovo ni brez osnove. Seveda so bili zmagoviti Rimljani preponosni, da bi se nauchili germanskega jezika in so zaradi tega, iz neznanja jezika, mnoga germanska imena popachili vse tja do neprepoznavnosti, tako da v njih ni mogoche prepoznati vinedskega ali nemshkega izvora. Kljub temu pri mnozhici imen ne moremo prezreti vinedskega izvora, kot npr. pri imenu Kati (mn.), ki izhaja iz Kat (kot, akanje, a/o), Kotar, nem. Winkler. Kuadi (mn.) iz izraza k Uadi, prebivalci bregov voda, Hermunduren (mn.) iz Herm (germ, gćrm, grm, herm, hćrm, hrm, g → h) ter iz duorit, dvoriti, torej so Hermunduoren, z zlahka preslishanim samoglasnikom -o- Hermunduren, izkrchevalci shavja, grmichevja. Dalje: Usibeti (mn.), iz usi torej vsi in -beti, -biti, biti bitke, bojevati se – Maciaki (mn.) iz mach, mech – Herminoni (mn.) iz Hermina, grmina – Cimeri (mn.) iz Zimerji, (pre)zimovalci – Fozi (mn.) iz voz (v/f), kajti pokriti bivalni vozi so bili v rabi zhe takrat  Peucini (mn.) iz pevci, Soravadi (mn.) iz Zharco vodi, prebivalci dezhele, v kateri je obilo izvirov slatin, grenkih in kislih, Bog, trije bogi. – Treveri iz Dreve, drevesa, od tod Dreverji, drvarji in ker Francoz imenuje mesto Trier, torej ni nich nemogochega, da je ime vinedsko ter da je sestavljeno iz besede Dreu, drevo in ves, vas, saj govorica ljudstev sega dalech onkraj nastanka mest in ohranja marsikaj zvesteje kakor pa knjige ter zbirke starih listin – Tigurini (mn.), iz Ti gorini, torej Ti górani, gorenjci, hribovci. Zhe samo nezgreshljivo vinedstvo teh ljudstev mora mogochno omajati vero o zgolj nemshkih ljudstvih kot edinih prebivalcih Germanije. Toda to she ni vse, kar potrjuje zgornjo Sháfarikovo trditev: Da bi si v Rimu povechali svojo slavo, da bi Rimu dopovedali, kako tezhko je osvajati Germanijo, so se bili Rimljani, kakor vse daje vtis, zelo potrudili nashteti prav mnogo imen germanskih ljudstev in tako najdemo zapisanih, odvisno od kraja in dejavnosti, priblizhno sto germanskih ljudstev, ki pa so bili v bistvu samo veje enega in istega ljudstva. A tudi v vseh omenjenih imenih ne prepoznamo niti enega nemshkega imena. Vined imenuje Nemca Nemet ali Nemec, zato je videti, da so tedaj bili Nemci novi prishleki v dezheli ob Reni ter do prihoda Alemanov edino sredi Vinedov prebivajoche nemshko ljudstvo, saj TACITUSv skladu s starim temeljnim izrekom – GERMANI A GALLIS LINGUA DIFFERUNT – prepozna pri teh Nemetih jezik, ki se razlikuje od jezika, katerega so govorili bili Germani in je zato prishtel Nemete (Nemce) h Galcem.

Ime Tuiscon pride iz izraza Tuiscoun, torej en chlovek, ki se napoti v tujino, in sicer iz tui, tuj ter iskat, iskoun, ishchoch, kakor so po ustroju podobne besede npr. boun, bovn, boln, bolan in cerkoun, cerkven. Vinedi, ki so jih pregnali iz njihovih azijskih domov, so dali svojemu kasnejshemu kralju ali vodju, ki so ga obozhevali, vzdevek Tuiscoun, ker jim je pomagal najti nove domove v tujini, kar je bila sprva Evropa zanje. In ta vodja se je imenoval tudi Odin, Vodin, Vodan (nem. Odin, Wodin, Wodan), iz pojmov uodit ali wodit – voditi.

Zhensko ime Thusnelda izhaja iz Tuisenelda, skrajshano Thuisnelda ali Tui se ne u da, torej zhenska oseba, ki se ne porochi zunaj lastnega naroda in se torej ne vda nobenemu tujcu. Zhe samo to ime, kakor da hoche povedati, da je bil  Thusneldin soprog neki Vined.

Ime Tuisto iz Tui stoi, tujec obstani tukaj, od tu dalje zatč ni poti naprej. Namrech potem, ko so se bili iz Azije pregnani Vinedi razshirili do skrajnih severnih shirjav Evrope in morda na severu tudi Azije, ko so trchili ob vode Severnega morja, je nastal polozhaj, podoben tistemu ob nekdaj Herkulovih stebrih. Meji se reche v vinedskem jeziku Mea ali Meja in mejni bog je torej Mean ali Mejan. Ako teh besed ne izgovarjamo s poudarjeno razlochnostjo kot dvozlogovne besede, potem nekdo, ki ni veshch vinedskega jezika, zlahka slishi besedo kakor Man, namesto Mean. Na ta nachin se razjasnita bog Tuisto in njegov sina Mann, kakor ju omenja pisec Haus v svojem delu Staroznanstvo Germanije, del II, na strani 171, kjer pravi: »Morda sta se v semnonskem logu resnichno ali pa samo v ljudski domishljiji, zadrzhevala Tuisto in njegov sin Mann, praochak nemshkega naroda ter so, vsled tega imeli ta kraj za izvorno torishche Germanov«. Po tej razlagi bi bil sin enega, ochitno vinedskega ocheta praochak nemshkega ljudstva, kar ima za posledico, da je v vsej Nemchiji vladajoche zanichevanje Slovanov pravzaprav ena, v nebo vpijocha zhalitev vindskega boga Tuista.

Ime ljudstva Skaldi izhaja iz poimenovanja po skalah, torej Skaldi, kar pomeni toliko kolikor pevci s pechin, ker pechine in skalovja ojachajo pojoche glase ter pogosto povzrochijo lep odmev.

Ime Druidi iz Dreuidi, in to iz Dreu, drevo, saj so, kakor je sploshno znano, druidi prirejali svoja bogosluzhja v svetih gajih, pod drevesi. Iz besede Dreu, dobimo skrajshano Dru ter druide, prim. npr. vinedski izraz »ni dru«, torej: ni vech drv, ki vsebuje skrajshano besedo dreu.

Nem. Gletscher (ledenik) iz Gledshar, razlednik v daljavo in to sestavljeno iz besede Gled, razgled v daljavo, razgled. Tudi ime Himalaya bi moglo izvirati iz izraza Ima Glaya, ima razgled, ker imamo v Hindustanu posebno veliko slovanskih poimenovanj.

Ime Turje (avstr. Tauern) izhaja iz izraza ‘da Uri’, da vreme, torej Dauri, dajalec vremena, gorski nazobchani zbiralci vremena, namrech visoke, nashpichene ter nazobchane gor, kjer se zbirajo vremena. Iz Da Uri, toda nepravilno zapisano Dauri, so potem Rimljani naredili Tauri ter za Rimljani Nemci Tauern. Iz enakega izraza izvira tudi ime kantona Uri in v skladu z Blankom III., 11, da-ursko pogorje v Rusiji, III., stran 348, Da-urje na Kitajskem ter Turje na (polotoku) Krimu.

Ime Helvetia izhaja iz zastarele slovanske besede hel, torej skala, pechina, torej Helvec, skalar, prebivalec skalnate pokrajine. Enak izvor zaznamuje ime Hela, boginja smrti, ker skalovje spada v mrtvo naravo in celo pogosto povzrochi smrt – potem helebarda, mesarska sekira boginje Hele, in parta, mesarska sekira, ker se na helebardah nahaja ena vrsta sekire. Iz te slovanske besede parta izvirata morda tudi imeni Parti, Perzijci in partizan. In naposled izvira iz besede Hel tudi poimenovanje skal na otoku Helgolandu, iz hel in gola, gole skale, pechine, dalje Helmuth v Litvi, Helsingburg na Shvedskem, Helsingfors na Finskem, Helsingör na Danskem in Helvez Lovi na Nizozemskem, torej, povsod, kjer so bili po Shafáriku Vinedi prvotni prebivalci ter so zato korenski zlogi iz njihovega jezika.

Ime reke Are izvira iz pojma arl, gorska vrana. Ker tudi ta reka pogosto ovzrocha, kakor skoraj vse gorske reke, trpko shkodo po poljih, travnikih in domovih, so ji dali roparsko ime gorska vrana.

Ime Arjovist izvira iz izraza ‘Ar je vist’, gorska vrana je zvesta. Kajti ne glede na svojo roparsko naravo je namrech gorska vrana tudi vzor zvestobe v primerjavi z galsko nevarnostjo, kajti v surovem gorskem svetu je chloveshki vsakdan sicer trd, toda she vedno varen, medtem ko najde chlovek v Galiji smrt in pogin. Ta pripomba se nanasha na tole dejstvo: Ne oziraje se na strashen poraz, kakrshnega je bil zadal Cezar Helvetom, ki so se hoteli preseliti v Galijo, so shest let kasneje Rauraki, v zaveznishtvu z Boji, Markomani, Harudi, Triboki, Nemeti in Vangi, ponovno vpadli v Galijo, toda tudi ta drugi pohod narodov je bil Cezar morilsko odbil. Arjovist je vodil ta ponesrecheni pohod ljudstev. S krvavecho dusho je najbrzh vinedski del porazhencev vzdihnil: »Ar je vist! Ar je vist!«, s chimer so hoteli povedati – gorski vran je bolj zvest kot ti. Med tolovaji izpade gorski vran kakor angel, hujshi nichvrednezhi so nas vodili v Galijo. Ta ochitek Arjovistu se je v ustih ljudstev spremenil v trajno ime, kajti kakor se zdi in je tudi nadvse verjetno, se pred porazom she ni imenoval Arjovist, marvech je imel drugachno ime, ta zhalostni vzdevek, ki ga postavlja celo pod vranjo zvestobo, pa je dobil shele po porazu ali pa si je z njim poskushal reshiti chast.

Schwyz iz Shivic, zhivahen, vesel chlovek, kar za Shvicarje she danes velja.

Ime Solothurn, nem. Goldberg, izvira iz Solot, zlat ter Gurn, iz Gorn, gora.

Ime Appenzell, apneno torishche, iz besed Appen, apno in Zell, selishche, selo, mesto.

RHODANUS iz ‘Rhodan’, rebrasta reka, rebrasto porechje, iz besede ‘Rod’, rebro, kajti reka na poti vzdolzh doline navzdol posrka z obeh strani doline vase mnozhico gorskih hudournikov, tako da pogled nanjo iz ptichjega leta zelo spominja na kachje okostje, lezheche na hrbtu. Tudi njeno danashnje ime Rhône more biti zhe vinedskega izvora, in sicer iz Rodne torej rebrach, kajti soglasnik -d- izgovarjamo skoraj neslishno, zato ga vsakdo, kdor ni seznanjen s vinedskim jezikom, zlahka preslishi. Rhône se she danes imenuje v jeziku tamkajshnjih domachinov – der Rodden – ter s tem potrjuje izvajanje iz ‘Rod’, Roden, Rodan celo z dokazom iz ljudskega jezika – s tem prastarim, nepodkupljivim ter zvestim sprichevalom.

Ime reke Drense iz Drenca, razkopalka, vrtalka, derka (ki dere, odira) in to iz glagola dret(i).

Ime RHENUS iz goren, gorski tok, gorska reka. Uvodni zlog Go- se izgovarja skoraj neslishno ter ga zato ljudje, neuki jezika, zlahka preslishijo, kakor navedeno zhe spredaj pri imenu Gorezja in nato Gorin.

Ime Inn iz Gorin, majhna gorska reka. Tudi ime reke Rene (nem. der Rhein) je v starih listinah zapisano kot Rhin, ker noben strog zakon ne razlikuje besedi Gorin in Goren.

Ime gore Matihorn, Omot(ich)na gora, iz glagola mati (3. oseba ednine), kar pomeni: On povzrocha omotico in – -horn, od Hora, gora. Vsa imena gora s konchnico -horn, kakor so npr. Wetter-, Schreck-, Finster-, Breit- ter Großhorn, vsebujejo vinedski korenski zlog –horn in so zato vinedskega izvora.

Ime Tessin (Shvica) iz Tesen, Ta ozka, ime reke, ki se prebija skozi ozke tésni – tęsno stisnjena teche ta reka. Tudi njeno latinsko ime TICINUS more izvirati iz vinedske besede, tichi , torej ona tichi (v tésni).

Ime Waadt (Shvica), iz Wada, voda, ime, ki kakor v primeru reke Adda nedvomno izvira iz Wada ali Uada, posebno zhe zato, ker se samoglasnik u- v besedi Uada izgovarja komaj slishno.

Ime Tirol (Avstrija) iz Ti Rouli, rovi, zhlebi, namrech globoko vrezane prepadne doline, kakrshna je npr. Kanalska dolina na Koroshkem, katere si predstavljamo kot zhlebe, rove, jarke, iz CANALIS, zhleb, jarek, potem imamo na Solnogradskem (Avstrija) Rauris, iz Rourica ter AUGUSTA RAURACORUM v kantonu Basel (Shvica). V starini samoglasnikov a in o niso strogo lochevali, marvech so ju je, posledichno, nadomeshchali z enim vmesnim glasom, zdaj zapisanim z a zdaj z o ter od koder imamo ime Arlberg, iz Arl, Vranja gora in Ortlspitze iz Orl, nem. der Rabenberg, torej izvira oboje iz besede vran, vrana in na enak nachin zdaj Rou, zdaj Rau, rov, zhleb.

Alzacija, nem. Elsass je poimenovana po olshah, ali, kakor smo pravkar premlevali, zlahka tudi iz Alsa, torej jelsha. Tudi njeno mejno gorovje na zahodni strani nosi verjetno vinedsko ime, kajti ni izkljucheno, da ime Vokezi ne izhaja iz Vouke, torej Volchje pogorje (nem. Wolfsberge), che preslishimo samoglasnik ‘u’ ter s konchnico -eze, ki, kakor je pripeta npr. na besedi HUNGARESE ali ANGLESE, da Vokeze. Ker so, kakor navaja H a u s, v Alzaciji prebivali Triboki, ne more preostati noben dvom o vinedskem znachaju Alzacije.

Ime Shvabska (nem. Schwaben) izvira iz Suaben ter le-to iz zuabit, zvabiti, sklicati skupaj, izbrani, povabiti, torej ime, ki namiguje na Shvabsko zvezo ljudstev. Sicer pa dejstvo, da je bila Shvabska prebivalishche Vinedov ne sledi samo iz imena njenega glavnega mesta VINDELICORUM AUGUSTA, ki je, kakor tudi VINDONISSA v Aargauu (Shvica) in VINDOBONA (danes poavstrijakeno Wien, kar pa je she vedno zvestejshe izrochilo kakor novoslovensko – Dunaj!) v Avstriji, nosila ime Vined na chelu, povrh vsega so Rimljani imenovali celo dezheloVINDELICIA. Celo nem. Staufen je najbrzh vinedskega izvora stau ali stou, stol, kakor so npr. she do pred kratkem v velikem ugledu obstojali Stoli na Ogrskem.

Ime Costniz iz besede Gozda, Gozdnica in slednji iz groza, strah. To veliko jezero deluje na marsikaterega nevajenega opazovalca presenetljivo pretresljivo, kar je verjetno vzrok, da so mu dali takshno ime.

Ime Bavarske Baiern izvira iz Bojar, zakrnelo tudi Bajar, boj(ev)nik, Bojarna, Bajarna, torej dezhela boj(ev)nikov.

Ime reke Isser  izvira iz imena Izar(a), torej reka iz jezera. Primerjaj tudi znano smucharsko sredishche Val d´Iser, v Savojskih (Zavojskih) Alpah, Francija.

Ime reke Iller izhaja iz Illar, hitrec, reka, ki hitro teche.

Ime reke Regen ima svoj izvor v imenu Recken, hudournik, derocha reka. Nemshka beseda (der) Recke, krepak mozh, divji kopach, sekach, bi mogla biti izpeljana iz njenega imena. Mesto Regensburg (na Bavarskem, Nemchija) je zapisano v starih listinah kot Reckna spurug, torej je ochitno ime nastalo iz Recken ter so ime shele kasneje ponemchili iz Recka, Reckna v Regen.

Ime Böheim (Bohemija, Pemska, Cheshka) iz Bojeham, Bojevishki gozd in sicer iz Boi, vojna ter ham ali hom, zelo verjetno tudi Chom, gozd. Ime Hom so kasneje ponemchili v Heim, od tod prideta imeni Bojeheim in Böheim ter tudi Hamburg in Homburg, oba sta vinedskega izvora, pa she Drusenheim v Alzaciji ne izvira iz imena DRUSUS, marvech iz Drus, drozg in Ham, gozd, sicer bi se mesto moralo imenovati DRUSIA ali DRUSIUM, nikakor pa ne Drusenham ali Drusenheim.

Ime Marcomani prihaja iz Marchomani, prebivalci moravskih gozdov. Ta beseda je sestavljena iz skrajshane besede Marave, Moravska in iz Chom, gozd. Konchni soglasnik -m, spojen z -an, -ani poda v ednini Marchoman ter Marchomani v mnozhini, kakor zhe spredaj German in Germani.

Marbod je bilo ime kralju Markomanov in je zhivel istochasno s Hermanom. Oba sta uzhila vzgojo v rimski vojashki sholi ter sta se zato znala kasneje postaviti Rimljanom po robu. Chisto vinedsko ime Mar-bod je sestavljeno iz skrajshane besede Marave ter iz besede Bod, vod(ja). Vojashki vodja, kar pomeni beseda Boibod, boj(a) vod(ja) ter zatorej pomeni osebno ime Marbod toliko kolikor Moravski vojvod(a), -vojd.

Ime Friesen (Frizi, Frigijci) Vriesen, torej so ti ljudje Vreslani, ime, ki je povzeto po imenu rastline Vries, (v)resje, prebivalci goljave, porashchene z (v)resjem.

Radbod je bil kralj Frigijcev (Frizijcev) ter je njegovo chisto vinedsko ime sestavljeno iz Rad, torej, veselo odlochen ter iz Bod (voj)vod, torej pomeni ime Radbod toliko kolikor Ta veselo odlocheni (voj)vod(a) (soglasnik v se pogosto zamenjuje z glasom b, tako imenovani betatizem).

Ime nem. Herman der Cherusker, slovensko Herusk Herman, pride iz besede Herm, grm ter hkrati pomeni tudi grom, torej pomeni Herman toliko kolikor Grm(ovnik) ali Gromovnik. Sam se je, kakor vse daje videz, prirochneje kakor Herman imenoval Hrmin, iz Hrmina, grmovina ali hrom, grom, saj so ga Rimljani imenovali Armin, s tem, da so njim tuj in raskav zachetni zlog Hrm-, ki je brez samoglasnikov, izgovarjali kot Arm-.

Ime Heruski izhaja iz Geruski ter to iz Gorouski  Görouski, kakor npr. Göriach  namesto Goriach ter Wölfnitz namesto Wolfnitz – in zato pomeni Geruski toliko kolikor Hribovci, Gor(j)ani, Hostniki, Gozdniki. Konchni zlogi na -ski niso nikoli nemshki in hkrati s samoglasnikom -u- v istem zlogu izgovorjeni -o- nepoznavalci jezika sploh ne opazijo, ampak slishijo zgolj Geruski. Ker so imeli Geruski, pod poveljstvom H e r m a n a, najodlichnejshi delezh pri obrambi dezhele, odbili ter nagnali so tudi Langobarde, so zato od tedaj dalje prevzeli ime Vranki torej Branki. To ime izvira iz glagola vranit(ć) ali od vran (bran, betatizem), orozhje in je nedvomno vinedsko. Ko so kasneje Novofranki, ne vech pripadajochi k vinedskemu, temvech bolj k nemshkemu plemenu, osvojili dezhelo Geruskov, je ime Vranki preshlo na te zmagovalce in podjarmljeni vinedski Prafranki so izginili iz zgodovine. A ker so bili prvotni Franki brez vsakega dvoma Vinedi, potem to dejstvo tudi pojasni, zakaj je bil veliki vinedski kralj Samo, ki je nastopil kakor en vinedski Mojzes in je hotel osvoboditi kakor slednji Izrael svoje podjarmljene Vinede, sicer rojen Frank, ki pa je bil obenem tudi Vined, saj je bilo v tistem chasu she docela nemogoche, da bi bili zhe kar vsi v frankovski dezheli podjarmljeni Vinedi ponemcheni.

Ime Bataver, otok iz Wadavar, Vodni var(uh), iz Wada, torej voda in Var, iz varit(i), varovati, várati, torej zashchita, shchit, kajti za rekami se je lazhje braniti pred sovrazhniki. Kot je znano, so na tem rechnem otoku prebivali salijski Franki. Enemu raziskovalcu zgodovine se je o tem ljudstvu zapisala pripomba, katero je vredno pomniti: »Dokler se je omenjalo ime Heruski, ni bilo she nich znanega o Salijcih, a kakor hitro so se slednji pojavili, so Heruski izginili«. Iz te pripombe izhaja trdno zagotovilo, da so bili Heruski in Starofranki eno in isto ljudstvo, ki je iz spredaj omenjenega vzroka spremenilo svoje ime. Za zanesljivo vinedskost tega ljudstva z dvojnim imenom pa pricha, razen zhe spredaj napisanega, tudi okolnost, da so imena Winda-, Vodo-, Salo- in Arogast popolnoma vinedska imena ter da je teh chetvero mozh napisalo oni prastari zakonik, katerega so kasneje Novofranki prevzeli od Prafrankov, kakor jim tudi ni bilo pod chastjo prevzeti lepo ime nekoch nadvse slavnega in, cheprav premaganega, she vedno sposhtovanja vrednega vinedskega (staro)frankovskega ljudstva.

Ime Deutsche (mn.), Nemci, se je izoblikovalo iz izraza Daite she, dajte in dajajte kar naprej, brez prestanka. Ko so bili Nemci osvojili Germanijo, so bili tukaj bivajochi Vinedi zhe na precej visoki stopnji omike. Ukvarjali so se s poljedelstvom, zhivinorejo, z obrtmi ter trgovino, skratka, bili so v vseh pogledih marljivi in obrtni. Usoda podjarmljenih ljudstev je bila delati in sadove svoje marljivosti izrochati v roke zmagovalcu – torej biti marljiva chebelica in suzhenj vladajochega ljudstva. Tudi v Germaniji te razmere niso izostale, kajti da bi Nemci, ki so vdrli v Germanijo in nato povsem iztrebili Vinede, o tem ne vesta niti zgodovina niti ljudske bajke nichesar ter dejstvo o neiztrebljenju Vinedov potrjuje, da je iz besede Slav (Slovan) izshla nemshka beseda Sklav(e), torej suzhenj, ker so se bili Nemci navadili v vsakem Slovanu videti suzhnja in so zacheli zanichevati Slovane. S tem dejstvo se sklada tudi zgodovina, kakor npr. pishe H a u s l, na str. 58: »Sklav je bilo prvotno ime enega ljudstva – Slav – vendar so ga, po podreditvi vechine tega ljudstva, pricheli uporabljati za vse tlachane«. Ta podjarmljeni narod in novopecheni suzhnji so brez vsakega dvoma Slovani. Med gospodarji in suzhnji ne obstoji eno dolocheno merilo za dajatve, posledichno so pogoltnejshi gospodarji kar pogosto, nasploh pa so vsi gospodarji skupaj svojim suzhnjem precej krati ukazovali – dajte she – kar dajajte – dajte she, dajte she. Kadarkoli je Vined ugledal Nemca, si je najbrzh dejal, sam pri sebi ali pa tudi svoji okolici: »Tamle prihaja she en Dajte she«, in tako je pri Vinedih postalo navadno, oznachiti vsakega Nemca in vse Nemce z imenom Daite she. Nemec se zaradi tega imena ni pochutil prizadetega, saj ga je to spomnilo na ponosno prednost, da je on gospodar in da je del vladajochega ljudstva in torej v srechnem polozhaju, ko je mogel zadovoljevati svoje potrebe zgolj z ukazom ‘Dajte she’, in tako so Nemci, v zachetku najbrzh shaljivo ter samo med dobrimi prijatelji, sami sebe poimenovali, potem vedno resneje in na koncu trajno. Ker pa Nemec nikoli ne govori chiste vinedshchine, je zato izpustil konchni samoglasnik -e v besedi ter govoril Dait she, ali z drugim pravopisom Deutsche. To prichujoche izvajanje je sicer podano v bolj zhaljivem smislu, toda pogosto je v eni shali vech resnice, kakor v vsej ocetnokisli resnobnosti.

Nikar se ne posmehujte, ne pomilujte izpeljavam v tej drobni knjizhici, dokler ne morete na njihovo mesto polozhiti ochitno boljshih, pravilnejshih, tochnejshih. Dalech bolj ubozhne so dosedanje nemshke izpeljave, ko npr. duhoviti Rotteck ne chuti pomislekov, da ne bi izpeljeval imena Germani iz mejnega kola na severu MANN RECTE MEAN ter Heruska H e r m a n a razlagal kot Heeresmanna, kakor da bi bil izraz nem. Heer znan zhe za chasa (rimskega cesarja) A u g u s t a in tudi bil razen tega zhe znan v tedanjem nemshkem jeziku. Niti eden danashnji Nemec ne bi mogel razumeti nemshkega jezika, kakor so ga govorili pred tisoch leti, sploh pa ne one nemshchine, katero so govorili pred osemnajststo leti. Jezik pa, ki ga Nemec ne more razumeti, she vedno ostaja en jezik, toda ne nemshki. Ona stara govorica je preshla in nastala je popolnoma nova, chesar pa omenjeni R o t t e c k, kot je razvidno, ni uposhteval. Kakor on, greshita tudi Blank in Mahlmann, ki v svojem sicer pridnem Zemljepisu izpeljujeta ime Germanija iz brambovcev in Arjovista, kot: ‘Chvrst v chasti’. H a u s v svojem delu Veda o starinah Germanije (nem. Alterthümerkunde Germaniens) ugiba, kako da je zlagoma, korak za korakom, iz imena Tuiskon nastalo ime Tuisker, zatem Tuitsche ter, po tezhkem porodu, beseda Deutsche (Nemci, mn.). In prav isti H a u s se pregreshi ponovno, namrech ko se loti izvajati ime nem. Franken, Frankija, dezhela Frankov, iz poulichne popevke – Frank u n d  Frey – ki je bila komajda mogla obstajati zhe za chasa rimskega cesarja A U G U S T U S A, in tako torej danashnjo poulichno popevko izgrebe in jo prodaja kot izvor za prastaro ime Frankov. Takshne bazhe so nemshka izvajanja. Po izvajanjih v tem drobnem spisu so Helveti, Tigurini, Rauraki, Triboki, Saravadi, Trevi, Batavi, Frizi, Uzibeti, Franki, Kimri, Hauki, Fozi, Peucini, Hermononi, Katti, Svevi, Heruski, Boji, Marcomani, Kuadi, Hermunduri nedvomno vinedska imena ljudstev in z nekaj sile bi brez dvoma prepoznali she vech takshnih prastarih imen germanskih ljudstev kot vinedska imena, ker se je, po vsej verjetnosti, eno glavno vinedsko leme bilo naselilo v Germaniji ter sploh na evropskem severovzhodu. Ker med tako shtevilnimi vinedskimi imeni ne najdemo enega edinega nemshkega, potem moramo videti v Nemetih edino resnichno nemshko ljudstvo in neke vrste predhodnico kasnejshega nemshkega vdora v Germanijo. Precej mogoche je, celo verjetno, da so Nemci v Nemchijo privandrali shele kot Almani in podjarmili tukaj zhiveche Vinede, na katere so pri vdoru naleteli, in se dvignili v vladajoche ljudstvo. Razlogi za takshno mnenje so naslednji:

 

 Galci, kot prastari in najblizhji mejashi Germanije, she danes imenujejo Nemce Alman, iz chesar sledi, da so Nemci in Almani eno in isto ljudstvo. Ljudski govor je zvestejshi ohranjevalec posameznih dejstev, kakor pa so knjige in arhivi.

 Stoletja pred prihodom Almanov sta bili Nemchija in Galija obljudeni in do prihoda Almanov ni padlo nobenemu Galcu niti na pamet, da bi bil prebivalce danashnje Nemchije imenoval Almane. Chetudi si lahko predstavljamo, da so se Almani, ko so prishli v Germanijo, pochutili preshibke, da bi se spustili kar v boj proti Rimljanom in Germanom in da so po vzoru drugih osvajalcev pregovorili za zaveznishtvo Katte, Teukte, Uzibete ter Vangione, toda iz takih zvez ni nastal nemshki jezik, she manj pa ne nemshko ljudstvo.

 Vinedska imena so razshirjena po vsej Nemchiji (in Shvici, in Avstriji, in Franciji, in Veliki Britaniji in Irski itd.) Tako kakor sklepamo iz najdenih rimskih spomenikov, da so tam nekoch bili Rimljani, moramo iz vinedskih imen, ki so razprostrta preko vse Nemchije, sklepati, da so morali biti tam nekoch Vinedi, in sicer pred Nemci, kajti, che ne bi bili tam Vinedi pred Nemci, potem bi se Vinedi kot zmagovalci razshirili po vsej Nemchiji, postali vladajoche ljudstvo in ne bi bilo nobenega nemshkega jezika, kajti kakor je izginil vinedski jezik prav iz razloga, ker so tam kot zmagovalci nastopili Nemci in so nato v dolgih stoletjih ponemchili vse in vsakogar pred seboj, bi se zgodilo tudi v nasprotnem primeru.

 

Vinedskih praljudstev v Germaniji niso, kot smo zhe omenili, iztrebili, temvech so se pomeshala z Nemci, nekako kot zamorci v Ameriki s svojimi gospodarji, sprejeli so njihove obichaje in jezik ter se v teku stoletij tako temeljito ponemchili, da je razen nekaterih lastnih imen (npr. Zajc, Krchmar, Kres, zhupan, Vojd, Mike, Fon itd.) poniknila vsaka sled njihove nekdanje navzochnosti.

Nemci so lepi ljudje in nich manj lepi niso Vinedi, in zato ne moremo izkljuchevati, da se niso zmeshali med seboj, saj si je popolnoma nemogoche predstavljati, da bi dva tako chedna ljudstva mogla bivati eno ob drugem poldrugo tisochletje brez medsebojnih porok, katerih se she danes sklepa na tisoche. Verjetno se ne more nobena nemshka druzhina ‘hvaliti’, da je chistokrvnega nemshkega porekla, ko pa so se tolika vinedska ljudstva, ja, na milijone vinedskih prebivalcev se je vmeshalo v neprimerno manjshe nemshko ljudstvo.

Toda! Ampak! – bi mogli ugovarjati – od kod to meshanje vse dotlej, dokler nemshka zgodovina ne ve nichesar o vinedskih prebivalcih Germanije ter jih ne omenja niti z enim zlogom, torej temu meshanju manjka vsaka zgodovinska podlaga. Vendar napaka, ki je sprozhila takshen pomislek, ne lezhi v zgodovinskih dejstvih, marvech v celoti pri piscih zgodovin, kajti zhe zdavnaj bi moralo nemshke zgodovinopisce zbosti vprashanje, kako in od kod je vendar dejstvo, da od stotih imen germanskih ljudstev iz njih ne pokuka na svetlo niti en nemshki zlog? Che bi se nemshki zgodovinopisarji od blizu soochili s tem prvim vprashanjem z vso potrebno resnostjo, bi se sami spotaknili ob naslednje vprashanje, od kod jim namrech pravica, da popolnoma tuja ali najmanj nenemshko zvenecha imena razglasijo za chisto nemshka in ob tem ne zachutijo niti najmanjshega nemira in nikoli niti vsaj ne podvomijo v nemshkost teh docela tuje zvenechih imen? Ko bi se nemshki zgodovinopisarji to dvojico lahkih vprashanj ogledali temeljito in od blizu, potem bi se moralo kmalu pojaviti preprichanje, da popolnoma manjkajo vsa ona zgodovinsko trdna dejstva, po katerih naj bi v Nemcih videli praprebivalce Germanije. Nemci zanichujejo Slovane s slovanskim jezikom vred in naravna, pravichna kazen za takshno zanichevanje je tukaj nakazana zabloda nemshkih zgodovinopiscev.

Prvo meshanje Nemcev z Vinedi pade v precej globoko zgodovinsko temo, ko je nemshki vulkanski kotel zhe zachel kuhati in je s tem za dolgo chasa preprechil kakrshnokoli zgodovinsko bistrost. Ko se je po dolgotrajnih sem ter tjajih nazadnje zachelo v zgodovini daniti, so bili vinedski elementi v Nemchiji zhe zabrisani, razen tistih sledi, ki so poznavalcem vinedskega jezika germanskih ljudstev svetile na pot nasproti, iz daljave. Nemec se ni nauchil vinedskega jezika, saj ga je preziral, zato so bile zanj te sledi, kakor da jih sploh vech ni. Ob svitanju svetlejshega dne v zgodovinopisju je Nemec videl vso Germanijo poseljeno zgolj z nemshkimi ljudstvi, v novejshi zgodovini je bral, da so se Slovani shele v V. in VI. stoletju pojavili na vzhodni in juzhni meji Germanije ter ni imel osnovnega pojma o tem, da so bili ti Vinedi v V. in VI. stol. samo pozna krdela, zanj pa so bili chisto prvi in popolnoma

novi prishleki  in na takshen nachin se je izoblikoval v vsej Nemchiji gigantichen predsodek, namrech da so bili Germani, katere je bil opisoval T A C I T in njegovi strokovni tovarishi, nezmeshani Nemci – ter da so samo Nemci izpolnili vsa ona dejanja, o katerih za Germane pripoveduje preteklost.

Plemenito ter sposhtovanja vredno je nemshko ljudstvo – med ljudstvi tega sveta na dalech blesti s svojimi umetnostmi, s svojo znanostjo, pogumom in obchutkom za vrline – zato ta drobni zapis ne nosi v sebi niti najmanjshega zlega namena uzhaliti nemshka srca, marvech ga vodi samo en dobrohoten namen, da bi razdrlo ta nemshki predsodek, ki Nemce nagiba k temu, da gledajo na Vinede zvishka, z dolochenim prezirom, in chigar velikanski predsodek sicer priznano nemshko temeljitost nemshkega raziskovalnega duha zatemni v ocheh tistih, ki morda vedo, da Herman in Hermanova bitka, da Markomani ter vechina ostalih germanskih ljudstev, ki so jih opisovali ter imenovali rimski zgodovinarji, niso pripadali k Nemcem. Na tem svetu je vse minljivo, tudi ta ljudstva so izginila, globoko potonila, kakor Babilon in Palmyra ter Tir in Kartagina, in tako, kakor je Nemec ponosen nanje, naj bo tudi Vined, dva bratska naroda naj si delita skupaj to dedishchino.

Ko bo Nemcem postalo jasno, da so se vsi praprebivalci Germanije in nemshki narod pomeshali med seboj – da so bili ti praprebivalci Vinedi – da je iz te meshanice vech kot polovica nemshkega ljudstva vinedskega porekla – da nobena nemshka druzhina ne ve in ne more vedeti ali je nemshkega ali vinedskega porekla – da se she kar naprej sklepa na tisoche porok med Nemci in Vinedi – da noben bog ne more vech lochiti dvoje, izpred vech kakor v poldrugem tisochletju skupaj, eno v drugem zraslo lepo ljudstvo, in posledichno naj tudi chlovek ne poskusha potegniti med njima predelne stene – da po plemenitosti in pogumu Vinedi tekmujejo z Nemci – da je tisoch knjizhevnih del, katere so bili napisali Vinedi v nemshkem jeziku, ki se kazhejo kot nemshka knjizhevnost – da ni zhe od nekdaj nobene umetnostne veje ali podrochja v znanosti, kjer ne bi bili Vinedi krepko sodelovali ter se v njih odlikovali, enako kot Nemci – z eno besedo – ko bo vse to postalo Nemcem popolnoma jasno, potem smemo upati, da bodo Nemci, kot polovichni Vinedi manj odbijajoche in prezirljivo sodili o Vinedih in se jim bodo marali priblizhati z vech ljubezni.

Chlovek, ki v surovem narodnjashkem mraku zanichuje druge narode, ki so morda enako plemeniti kakor njegov lastni, se sam dela smeshnega in vrednega zanichevanja. Nobeno ljudstvo ni popolnoma dobro in nobeno ljudstvo ni popolnoma slabo, posledichno ni potrebe, da bi koga zlatili in drugega zanichevali. Ljubezen rada domuje v velikem duhu in v shirokem srcu, a le malodushna hlapchevska naravnanost sovrazhi in prezira druge narode. Nemci so shirokosrchni ter plemeniti, plemeniti in shirokosrchni so Vinedi, nobeno ljudstvo naj se ne sramuje drugega in Bozhji mir bo domoval na Zemlji.

 

Prevedel Eric Tomas de Saint-Maur