Revija SRP 137/138

Sonja Votolen

 

RAZLICHNOST

(chrtici)

 

SMETI

 

Shepala je proti postajalishchu. Odpre ji vrata avtomobila.

Bog lonaj, bog vas varji, vleche zahvalo.

In vleche noge v avto. Celo vechnost. Najprej zlozhi eno. Nato z rokama objame drugo. Ni ji jasno, kako bi se bila zbasala na avtobus. To jo vprasha.

Eh, saj bi se nashla kakshna dobra dusha in mi pomagala, reche, ter si poravna rozhnato ruto.

Dobra dusha, kot ste vi, she reche.

Kaj pa je z vashima nogama?

Zletela sem pod kanto za smeti, se pravi smeti so se name prekucnile, razlozhi. In jo zgrabi hud smeh.

Zachudeno jo gleda. Nima pojma, kaj je smeshno.

Kaj je smeshno? To, da mi smeti noge obdelajo! To je smeshno. She bolj pa, kako sem se basala iz smrdechih odpadkov. Brrr, je smrdelo.

Zadrzhani smehec tudi njej shvigne izza ust. Zhenici je vshech, da jo je nasmejala.

Reche: No, me veseli, da ste za hece.

Pospremi jo v ambulanto. V chakalnico. Jo she sleche. Odda kartico. Jo zhenica prosi, che bi skochila po zhemljico.

In she skochi po zhemljico. In zamudi sluzhbico. A tam pach niso za hece.

 

 

 

RAZLICHNOST

 

Nashli sta se pri kavi. Ena iz mesta, ena iz vasi. Eno prijateljstvo iz vashko-mestnih chasov.

Za majhno mizico z rozhastim prtom sta. Kapuchin. Kava s smetano. Ona iz mesta ne sme smetane. Je zhe preobilna v stasu. Ona iz vasi se zaklinja na dobro kavo z obilo sladke smetane. Vrtita zhlichki po skodelicah. Razbirata besede s sladkorjeve vrechke. Vrzheta papirchek v pepelnik.

S prstom ona iz mesta drsi po rozhnem vzorcu na prtu. Ona iz vasi jo gleda. Nato ona iz mesta butne:

No, si she vedno nisi nashla shpiceljna?

Ne odgovori ne ja ne ne. Zagledana je v prst svoje meshchanke. Ki she vedno obrisuje cvetlichni vzorec.

To pomeni, da she vedno samevash? reche.

Prst rishe rozhni list.

Ne morem verjeti! Takshna baba … pa she vedno sama!

Kotichki ust one iz vasi so cinichno obarvani. Besede spijo za njimi. Ochi dobrohotno gledajo v obraz na drugi strani mize.

Samevash … v tisti miniaturni vasici … V mesto pridi … Tu se bohoti machotov …  ki bi te … se pravi … ki bi kakshnega ujela.

Prst one iz mesta she obrisuje rozhe na cvetlichnem prtu.

Zaboga, kaj pa ti je? Chisto si zabubljena. She govoriti ne znash vech. Tista vas te je poneumila.

Ona iz vasi odlochno postavi skodelico na podstavek. Da zaropota.

Dobro mi je, reche odlochno.

S prismeshkom na ustih in v pogledu. Kjer je tudi komaj zaznavna ostrina. A se zachuti. In zaslishi.

Vidish te rozhe … te lepe rozhe? vprasha mestna.

Obe se spogledata. Pogledata na prt.

Vem … vem … vem, reche vashka.

Vesh? Figo vesh! Tvoj rozhni chas je mimo! Nisi vech rozha. Samo takshne rozhe so vechne. Takshne, kot so na prtu. Umetne. Ne pa … ti …

In?

Chas je, da se zavesh venenja in si najdesh kakega vrtnarja!

Prsti ne mirujejo. Spet drsijo po cvetlichnem vzorcu.

No, bosh blagovolila she kakshno rechi? napada mestna.

Si obrobila vse rozhe? je umirjena vashka.

Preskakujesh temo.

Kateri rozhi se zdish podobna?

Zakaj se ne zakvachkash z nobenim dedcem?

Se she vedno zdish podobna kakshni rozhi?

Kako, vraga, lahko sama zhivish?

Se ti zdi, da si she rozha?

Che imash pri teh letih dedca, je to potrditev …

… ali nemara le she rozhni listich?

Che nimam dedca, pomeni, da ne odtehtam dovolj. Ni potrditve. Ne v druzhbi, ne samopotrditve. Oboje potrebujem.

… rozhni listich …

Che zhivish samsko zhivljenje, nimash vrednosti v tem svetu.

…  samo rozhni listich …

Zato hochem shpiclja, da sem vredna dovolj.

… sva she …

In se pochutim zhivo.

… tudi rozhni listich je lep …

Da se pochutim zheleno, vredno.

… odvisno, kje pristane …

Sama bi crknila od strahu.

… v mlaki … ali na zemlji … v travi …

Utopila bi se v tezhavah.

… rozhni listich je lahko lep …

Postajali sta vse bolj tihi.

Obrobi s prsti she to, je dejala vashka.

Kaj naj … kaj naj obrobim … ?

To, ji je vashka pokazala na prt. Obrobi rozhni list. Niti opazila ga nisi. Samo rozhe obrobljash. Pochasi je mestna premaknila prst k natisnjenemu rozhnemu listu.

Slejkoprej, je tiho stisnjeno izjavila, si le rozhni list, ne cvet …

Da, tudi v mestu, pravi vashka. Polozhi evre na mizo. Da placha rozhnato prijateljstvo.

Potlej izgine izza rozhne mize.