Revija SRP 137/138

Milan Shtruc

 

SLOVENSKI NAPIS NA NEGOVSKI CHELADI

 

Uvod

Teorija o priselitvi Slovencev na danashnje ozemlje izza karpatskih mochvirij v 6. stoletju nashe ere predstavlja eno od najvechjih ponarejanj v svetovni zgodovini. Medtem ko za takshno teorijo ni preprichljivih dokazov, se sedaj vsakodnevno pojavljajo nova in nova odkritja, ki dokazujejo, da takshne priselitve v navedenem obdobju nikoli ni bilo. Primerjave med danashnjim poimenovanjem krajevnih in drugih zemljepisnih imen s poimenovanji v chasu rimske prisotnosti na nashih tleh, razlage shtevilnih starih napisov v slovenskem jeziku, genetske raziskave in najnovejshe ugotovitve populacijske genetike potrjujejo kontinuiteto slovenske naselitve na teh prostorih. Ne glede na to pa je zanimivo, kako neverjetno krchevito se posamezni zgodovinarji tudi pri nas oklepajo »priselitvene« teorije.

Med dokaze, ki utemeljeno zavrachajo mit o slovenski priselitvi v 6. stoletju izza karpatskih mochvirij, spada tudi predlozheno novo tolmachenje napisa na negovski cheladi.

 

 

Negovska najdba

Zgodba o negovski najdbi se je prichela pred priblizhno dvesto leti, ko je novembra leta 1811 Jurij Slachek v Zhenjaku v Slovenskih goricah pri izkopavanju drevesnih shtorov za zimsko kurjavo ali po drugi varianti pri globokem oranju, naletel na 26 bronastih chelad, zlozhenih druga v drugo.1 Ker je menil, da je odkril zlat zaklad, je eno chelado najprej takoj razbil. Na svojo zhalost je ugotovil, da ne gre za zlato. Chelade je nato za bagatelno ceno »prodal« orozharju Denzlu iz Maribora.2

Za pomembno zgodovinsko najdbo se je hitro razvedelo in zachela se je zgodba o negovskih cheladah. Kot po navadi je najdba najprej romala v Gradec, seveda po bistveno vishji ceni od nakupne. Ko pa so za najdbo izvedeli na Dunaju, so negovske chelade odpotovale tja, kjer jih je ostalo she dvanajst. V Gradcu naj bi jih bilo osem, po ena pa je v muzejih v Münchnu, Berlinu in Ljubljani. Nekaj se jih je izgubilo.3

Ker je spadal kraj najdbe pod blizhnje gospostvo Negova, je bilo sprejeto nachelo, po katerem se chelade, ki so del navedene najdbe, imenujejo negovske chelade, vse druge podobne chelade, najdene na drugih najdishchih kjerkoli po svetu pa spadajo med chelade negovskega tipa.4

Danes predstavljajo negovske chelade eno izmed najpomembnejshih arheoloshkih najdb ne le v tem delu Evrope, temvech tudi shirshe. Podrobno so jo opisovali shtevilni svetovno priznani raziskovalci. Nemshki zgodovinar in raziskovalec kronologije bronaste dobe Paul Reinecke je celotno negovsko najdbo oshtevilchil in njegovo oshtevilchenje je sploshno sprejeto she danes. Na nekaterih cheladah je napisanih nekaj znakov ali kratkih zapisov. Najpomembnejshi je napis na cheladi, ki ima po Reineckovem shtevilchenju shtevilko 22, imenovano tudi chelada Negova B.

Pomen negovske najdbe za znanost dokazuje tudi izjemno shtevilo razprav. Tako je Nizozemec F. de Tollenaere samo o napisu na cheladi Negova B objavil knjigo s preko 120 stranmi, pri chemer samo bibliografija obsega preko sto bibliografskih naslovov.5

Leta 1925 je shvedski znanstvenik Marstrander napis na cheladi Negova B oznachil kot prvi germanski napis v zgodovini. Pri takshnem tolmachenju she danes skoraj brez izjeme vztrajajo vsi tuji raziskovalci, kljub shtevilnim dilemam o pravilnosti prechrkovanja znakov, kdo naj bi bil pisec napisa, kdaj naj bi napis nastal in kakshen je bil njegov namen. V napisu naj bi bilo tudi ime germanskega vojskovodje Harigasti, cheprav doslej she nikomur ni uspelo dokazati, da naj bi bilo Harigasti germansko ime, niti tega, da naj bi se ime Harigasti pojavljalo she na kateremkoli drugem doslej najdenem napisu. Chelado danes hrani Umetnostnozgodovinski muzej na Dunaju.6 Slika 1

Vechina raziskovalcev negovskega napisa, razen nekaj izjem iz nashega jezikovnega prostora, ne obvlada slovenskega jezika. Neznanje jezika z obmochja, kjer so bile negovske chelade najdene, raziskovalci opravichujejo z zmotno trditvijo, da Slovencev v tistem chasu she ni bilo na tem prostoru. Vendar je vsako vnaprejshnje izlochanje kateregakoli od mozhnih jezikov, ki bi bil lahko uporabljen v napisu, seveda popolnoma neznanstveno. Je pa res, da bi lahko najdba zhe enega samega napisa izpred 6. stoletja, ki bi ga lahko razumeli v slovenskem jeziku, v celoti porushila tako imenovano »priselitveno« teorijo.

Zaradi »germanskega« tolmachenje napisa je nemshka oblast med drugo svetovno vojno kraj Zhenjak, kjer so bile davnega leta 1811 najdene negovske chelade, preimenovala v Harigast7 po imenu domnevnega germanskega vojskovodje. Imenovali so mednarodno skupino »neodvisnih« strokovnjakov, ki je potrdila, da gre v tem primeru za prvi germanski napis v zgodovini in to preprichanje velja she danes. Kraj najdbe je sedaj oznachen z majhnim kamnom. Slika 2

 

 

Nekaj obveznih pogojev za verodostojnost tolmachenja

Vsak poizkus tolmachenja kateregakoli napisa v danes she ne popolnoma raziskani pisavi mora izpolnjevati vsaj nekaj osnovnih pogojev, da bi ga lahko proglasili za verodostojnega. Samo z uposhtevanjem navedenih omejitev je mozhno tudi zanesljivo ugotoviti, v katerem od jezikov je bilo besedilo zapisano in kakshen je bil njegov pravi pomen. Med takshne pogoje shtejejo najmanj naslednji:

 

1. Vsako prechrkovanje kateregakoli znaka v napisu mora uposhtevati vsaj temeljna nachela znanstvenega raziskovanja.

2. Vse besede morajo imeti nesporni pomen v jeziku, v katerem bi bil lahko napis zapisan. V tolmachenju tudi ni mozhno navajati besed, ki jih v napisu ni.

3. Dosledno je treba uposhtevani vse zapisane znake.

4. Napisu se ne smejo dodajati znaki, ki jih na izvornem napisu ni.

5. Nobenega znaka iz napisa ne smemo izpustiti. Neverodostojna so vsa tolmachenja, ki ne uposhtevajo dosledno vseh zapisanih znakov.

6. Razlichni znaki v napisu morajo biti prechrkovani v razlichne chrke. Neverodostojna so tolmachenja, kjer bi bili znaki razlichnih oblik prechrkovani v isto chrko.

7. Enaki znaki v napisu morajo biti prechrkovani v isto chrko. Neverodostojna so tolmachenja, pri katerih bi bili oblikovno enaki znaki prechrkovani v razlichne chrke.

8. V primeru, da je v zapisu ugotovljen razlichni kot pisanja posameznega znaka, je treba navedeno posebnost obrazlozhiti in uposhtevati pri tolmachenju.

9. Napis mora imeti logichno vsebino in ne sme vsebovati izmishljenih imen, ki so eden od zanesljivih znakov, da gre tudi za izmishljeno tolmachenje celotnega napisa.

Reshitve, ki so narejene v nasprotju z navedenimi pogoji, ne morejo veljati za verodostojne, ne glede na to, kako »pomembni« raziskovalci so jih naredili.

 

 

Raziskave negovskega napisa

Tudi pri nas je doslej zhe veliko raziskovalcev poizkushalo ugotoviti, kaj je zapisano na najbolj pomembni cheladi Negova B, in to predstaviti v slovenskem jeziku. Seveda bi bilo izjemno pomembno, che bi lahko katerega izmed teh poizkusov proglasili za verodostojno reshitev, saj imajo domachi raziskovalci pomembno prednost pred tujimi, ki ne obvladajo jezika z obmochja zgodovinske najdbe. Zhe arheolog prof. dr. Stane Gabrovec je svoj chlanek iz leta 1984 o negovskih cheladah zakljuchil z upanjem, da bodo nekoch nova dejstva potrdila, da gre za jezik, ki so ga govorili nosilci slovenske halshtatske kulture v tem prostoru in zato ne gre za »germansko« besedilo.8 Zhal presoja dosedanjih reshitev na podlagi predhodno navedenih pogojev kazhe, da she vedno ne obstaja nobeno verodostojno tolmachenje napisa.

 Med nashimi raziskovalci moramo posebej omeniti Mateja Bora, ki je poleg drugih starih napisov poizkushal v slovenskem jeziku razumeti tudi negovski napis.9 Pri tem je prevzel sploshno uporabljeno Prosdocimijevo (Aldo Luigi Prosdocimi, 1941-2016, ital. lingvist, venetolog) prechrkovanje znakov, pri katerem pa ni predhodno odpravil njegovih napak, ni uposhteval vseh znakov v napisu in na podlagi umeshchenih presledkov tudi ni dobil slovenskih besed. Napis je namrech prebral kot HARI GASTI TE I VAI.

Menil je, da naj bi beseda HARI pomenila hariti oziroma pleniti, vendar beseda hari ni slovenska. Morda bi jo lahko povezali z bistveno kasnejsho besedo harati, ki pa se je pri nas uveljavila shele s turshkimi vpadi. GASTI bi morda z manjshim popravkom lahko pomenila besedo gostiti. Vendar tudi VAI ni slovenska beseda in bi jo lahko zato samo v zelo omejenem obsegu uposhtevali v pomenu vojuj. Napisa zato ni mozhno razumeti neposredno, ampak le z dodatnimi obrazlozhitvami, pri chemer je Bor predpostavljal, da pomeni napis: »Pleni, gosti se ter i vojuj«.

Vinko Vodopivec je poizkushal tolmachiti izjemno veliko shtevilo starih napisov, predvsem tistih, ki so nastali na nashih tleh.10 Pri napisu na cheladi Negova B je povzel tolmachenje Mateja Bora in za razliko uposhteval vse znake v napisu. Nato je napis prebral kot HARI GASTI TE I VAIIUL.

Tudi v tem primeru napisa ni mozhno razumeti neposredno, ampak le z obrazlozhitvami. Vodopivec je navedeni napis razumel kot »Grabil tujce te in zmagal.«11 Slovenska beseda, ki se zares pojavi v napisu, je samo beseda TE.

Med drugimi je napis poizkushal tolmachiti Anton Berlot.12 Pri tem je mochno spremenil sploshno veljavno prechrkovanje, vendar tega ni z nichimer utemeljil. Tako je prvi znak H spremenil v D, peti znak G v H, sedmi znak S v Z, petnajsti znak H v J in sedemnajsti znak L v G. Nato je menil, da napis govori o »Silvi, ki je chelade podarila Titu«. Ker tolmachenje ni v skladu z vech predhodno dolochenimi pogoji, bi ga tezhko shteli med uspeshne. She bolj se je od pogojev za verodostojnost oddaljil Dushan Shkrlep, ki je sploshno sprejeto prechrkovanje spreminjal tako dolgo, da je po njegovem mnenju dobil »slovenski« napis »Ga 11+15 ja shtit gval«.13

Pri nas obstaja she vech drugih poizkusov tolmachenja negovskega napisa. Z namenom, da bi dobili ustrezno besedilo, so avtorji spreminjali, odvzemali in dodajali posamezne znake in spreminjali prechrkovanja, ki pa jih niso utemeljili. Zato so lahko zagovorniki »priselitvene« teorije kar vse poizkuse proglasili za neznanstvene in tolmachenjem napisov v slovenskem jeziku odrekli vsako verodostojnost. Che tega ne bi naredili, bi seveda odrekli verodostojnost »priselitveni« teoriji.

Thomas L. Markey (amer. linvist; prof. germanistike na Univ. Michigan) je leta 2001 napis prebral kot HARIGATI TEIWAZ. Pri tem je prevzel Prosdocimijevo prechrkovanje, iz katerega je izpustil zadnja dva znaka. Kot skoraj vsi tuji raziskovalci, je tudi Markey prvo besedo prebral kot ime Harigasti, ki naj bi ji sledila beseda »teiwaz«, za katero je menil, da pomeni »duhovnik«, medtem ko so jo drugi razumeli kot »bog«. Tako je dobil napis »Harigast duhovnik«, kar naj bi ustrezalo danes sploshno sprejetemu mnenje, da naj bi se negovske chelade, preden so jih zakopali, uporabljale kot kultni predmeti v nekem svetishchu.14 Trditve, da naj bi besedi »Harigasti« in »teiva« izvirali iz germanskega jezika, seveda ni uspel utemeljiti.

Podobno tolmachenje napisa navajajo pri cheladi Negova B v Umetnostno zgodovinskem muzeju na Dunaju. Kot v shtevilnih drugih primerih so uposhtevali Prosdocimijevo prechrkovanje, v katerem so izpustili zadnje tri znake, da bi se izognili opozorilu o napachnem prechrkovanju oblikovno popolnoma razlichnega prvega in petnajstega znaka v isto chrko H. Izpustitev v napisu jasno vidnih znakov so utemeljili s trditvijo, da predstavljajo navedeni znaki »samo polnilo«.15 Napis so prebrali kot HARIGATI TEIVA. Beseda »teiva« naj tokrat ne bi pomenila daritve, duhovnika ali boga, temvech drugo ime iste osebe, torej nekako tako kot ime in priimek.

 

 

Odpravljanje najbolj ochitnih napak

A. L. Prosdocimi in Rudolf Egger (1882-1969, avstrijski zgodovinar, arheolog / pronacist) sta med vsemi dosedanjimi raziskovalci opravila najbolj popolni tolmachenji. Bila sta med redkimi raziskovalci, ki so uposhtevali vse znake v napisu. Egger je uporabil skoraj identichno prechrkovanje kot Prosdocimi, s to razliko, da je spremenil prechrkovanje petnajstega znaka in se je s tem izognil zhe takoj na prvi pogled narejeni napaki v prechrkovanju. Ker sta razlichno umestila presledke, sta dobila popolnoma razlichni tolmachenji napisa. Vztrajala sta samo pri germanskem imenu »Harigasti«.

V nadaljevanju bom poizkusil v tolmachenjih A. L. Prosdocimija in R. Eggerja odpraviti najbolj ochitna neskladja s predhodno postavljenimi pogoji in na ta nachin priti do razumljive in verodostojne reshitve. Slika 3

Na sliki 3 je posnetek napisa na cheladi Negova B. Podobno kot pri drugih napisih iz tega obdobja, teche tudi v tem primeru napis z desne v levo in zvezno brez oznachenih presledkov med besedami, ki jih je potrebno she umestiti.

V vrstici (1) pod shematsko sliko napisa sem vse znake oshtevilchil z desne v levo tako, kot je tekla pisava. Za lazhje razumevanje sem nato v nadaljevanju napis obravnaval v danashnjem nachinu pisanja, to je z leve v desno. V vrstici (2) sem prikazal tolmachenje napisa po Prosdocimiju, kjer sem sporno prechrkovane znake oznachil v rdechi barvi. V vrstici (3) sem prikazal tolmachenje po R. Eggerju in njegove popravke Prosdocimija oznachil v modri barvi. V vrstici (4) sem prikazal tolmachenje napisa, pri katerem sem pri prechrkovanju spremenil samo znak Y v J. Spremembo sem prikazal v modri barvi in jo kasneje tudi posebej utemeljil.

Zvezno besedilo v vrstici (2) je A. L. Prosdocimi po umestitvi presledkov prebral kot

HARIGASTI TEIVA HIL(M)

Napis naj bi pomenil, da »Germanski vojskovodja Harigasti zhrtvuje bogu chelade«.16 Pri tem je »Harigasti« izmishljeno ime, saj se ne pojavlja v nobenem drugem zgodovinskem napisu. Beseda TEIVA naj bi v neznanem jeziku pomenila »darovati« oziroma »zhrtvovati«, dodane so neobstojeche besede »germanski vojskovodja« in »bog«, na koncu napisa pa naj bi bila zapisana beseda HIL(M), ki je podobna danashnji nemshki besedi »helm« v pomenu »chelada«. Vendar brez dodane neobstojeche chrke M besede »HIL« z nichimer ni mozhno povezati z nemshko besedo »HELM«, dodajanje neobstojechih znakov pa je seveda v nasprotju s 4. pravilom.

Ne glede na to, da sta prvi in petnajsti znak po obliki popolnoma razlichna, ju je Prosdocimi prechrkoval v isto chrko H, kar je seveda v nasprotju s 6. pravilom. Pri petnajstem znaku tudi ni uposhteval, da se naklonski kot znaka razlikuje od vseh drugih znakov v napisu.

Rudolf Egger 17 je v zvezni tekst iz vrstice (3) umestil kar pet presledkov in dobil napis

HARIGASTI TEI V A III IL

Napis naj bi pomenil »Harigasti, sin Tea, ki je sluzhil v III. krilu ilirskega oddelka«.18 Z umestitvijo presledkov za izmishljenim imenom »Harigasti« je tako dobil she dodatno neobstojeche ime »Tei« in nato z umestitvijo presledkov she chrki V in A, ki naj bi po njegovem mnenju pomenili latinski okrajshavi V za vexillatio (oddelek) in A za alarum (krilo). Nato je trdil, da pomeni »Harigasti« germansko, »Tei« pa rimsko ime, cheprav v napisu seveda ni besed »German«, »sin rimskega ocheta« ali »sluzhiti« in pomeni takshno dodajanje neobstojechih besed mozhnost zavajanja pri tolmachenju napisa.

Ker se je Egger zavedal napachnega prechrkovanja razlichnega prvega in petnajstega znaka v isto chrko H, je pri petnajstem znaku uposhteval razlichni naklonski kot znaka in predpostavil, da ne gre za chrko, temvech za rimsko shtevilko III. Ni pa spremenil prechrkovanja za prvi znak in je tako she vedno vztrajal na neobstojechem imenu »Harigasti«. Okrajshavo IL je razumel v pomenu »ilirsko« in zato zaporedje A III IL tolmachil kot »tretje ilirsko krilo«.

Ko je Egger v napisu »prepoznal« sina Germana in ocheta Rimljana, je s tem ubil dve muhi na en mah, saj je v napis istochasno vkljuchil tako Germane kot Rimljane in s tem pridobil somishljenike za svoje tolmachenje tako med nemshkimi kot tudi italijanskimi zgodovinarji. Cheprav s tem she zdalech ni ustrezno pojasnil napisa, pa zato spada med tiste redke raziskovalce, ki napisu niso dodajali izmishljenih znakov ali jih brisali iz napisa. Pravilno je tudi ugotovil, da gre v napisu za oznako vojashke enote, saj je bilo pisanje oznak enote na vojashko opremo zanesljivo tako nekoch, kot je tudi danes, zelo pogost pojav.

 

 

Novo tolmachenje napisa

Prosdocimi in Egger sta za vsako ceno vztrajala na neobstojechem imenu »Harigasti«, kar jima je onemogochilo pravilno razumevanje napisa. Seveda so tolmachenja napisov na podlagi izmishljenih imeni najbolj enostavna reshitev, vendar istochasno tudi najbolj zanesljiv nachin, da bomo dobili napachno reshitev. Cheprav sta njuni tolmachenji v nasprotju s pogoji verodostojnosti, ki sem jih postavil na zachetku, pa vendar predstavljata dobro podlago za to, da lahko zhe z malenkostnim popravkom dobimo neverjetno enostavno in logichno reshitev.

Eno od vprashanj je, kako pravilno prechrkovati prvi znak, ki ga raziskovalci najpogosteje prechrkujejo v chrko H. Zato poglejmo, kako sta prvi znak prechrkovala priznana raziskovalca Theodor Mommsen in Thomas Corsten, ki nista bila obremenjena z vztrajanjem na »germanstvu« in neobstojechem imenu »Harigasti«. Pri obravnavi nekaterih drugih napisov sta namrech sporni znak dosledno prechrkovala v chrko M. Nemshkemu zgodovinarju Theodorju Mommsenu, ki je znan predvsem po svojih raziskavah rimske zgodovine, strokovnjaki priznavajo izjemno metodoloshko doslednost. Natanchno je raziskal tudi stare retijske napise, medtem ko je za negovski napis menil, da je bil napisan v »shtajerski pisavi«.19

V znanem napisu na posodi iz Idrije pri Bachi se sporni znak pojavi kar shestkrat in predstavlja zato primerno podlago za ugotavljanje najustreznejshega nachina prechrkovanja. Tudi drugi raziskovalci prechrkujejo sporni znak v H in nato napis seveda ponovno tolmachijo z nekim izmishljenim imenom. Nasprotno pa lahko s prechrkovanjem prvega znaka v M dobimo enostavno razumljivo besedilo v slovenskem jeziku.20 Zato bom v primeru prvega znaka tudi v negovskem napisu uposhteval prechrkovanje Mommsena in Corstena v chrko M.

V primerjavi z Eggerjevim prechrkovanjem, ki sem ga prikazal v vrstici (3), sem naredil edino spremembo pri prechrkovanju znaka Y. V grshki pisavi znak Y pred A, O in U sicer ustreza nashi chrki G, vendar pa zhe pred E in I ustreza nashi chrki J. Predvsem pa se danes znak Y v najvechjem shtevilu primerov izgovarja kot chrka J in sem zato navedeni znak namesto v G prechrkoval v J. Pri umeshchanju potrebnih presledkov v napis iz vrstice (4) sem najprej s presledki lochil shtevilko III od ostalega besedila. Nato sem z umestitvijo she enega presledka dobil ime Marija in s tem napis

MARIJA STITEIVA III IL

Chrki ST se v shtevilnih besedah v teku chasa pri izgovarjavi spreminjata v SHT, kar omogocha lazhjo izgovarjavo. V nemshkem jeziku se chrki ST v zachetku besede dosledno izgovarjata kot SHT. O tipichni uporabi SHT pa pishe zhe Franc Mikloshich pri navajanju narechja panonskih Slovencev21 in zato takshno izgovarjavo uposhtevam tudi v negovskem napisu. S to spremembo dobimo besedilo:

 

MARIJA SHTITEIVA III IL

Pri napisu III IL sem odpravil napako Eggerja, ki je pri tolmachenju napisa uposhteval zaporedje A III IL. Zato je okrajshave tolmachil kot »tretje ilirsko krilo«, kar je v nasprotju s takrat uveljavljenim nachinom oznachevanja rimskih legij ali kohort. V navedenem sistemu je bila najprej zapisana shtevilka, ki ji je nato sledilo navadno okrajshano ime vojashke enote. Menim, da je treba dosledno uposhtevati v tistem chasu sploshno uveljavljeno oznachevanje rimskih vojashkih enot, po katerem je najprej navedena shtevilka enote, ki ji nato sledi oznachba njene krajevne, plemenske ali druge pripadnosti, navadno v obliki okrajshave. Zato napis III IL razumem kot »tretjo ilirsko« (legijo ali kohorto).

Beseda SHTIT je starejsha slovenska beseda za SHCHIT. She danes je v drugih slovanskih jezikih beseda SHTIT istopomenska beseda za slovensko besedo SHCHIT in s tem tudi za besedo »shchititi« namesto »shtititi«. Zato moramo napis smiselno razumeti kot

MARIJA, SHCHITIVA III. IL (irsko).

Pisec napisa se v svoji proshnji torej obracha na Marijo, ki je najbolj pogosta priproshnjica pred vsemi mogochimi nevarnostmi. Ob tem se pisec tudi sam postavlja v aktivno vlogo zashchitnika, saj je napis pisan v dvojini s pozivom ali proshnjo, da bi »skupaj z Marijo shchitila III. ilirsko«. Takshen napis bi lahko pripisali svecheniku ali duhovniku, kar ustreza novejshim raziskavam, ki za najdene chelade predpostavljajo, da so bile uporabljene kot kultni pripomochki v okviru vechjega svetishcha.22

Namesto shtevilnih neobstojechih in izmishljenih imen ter neverjetnih besedil, ki se pojavljajo v shtevilnih dosedanjih tolmachenjih, je bilo mozhno samo z odpravo dveh nedvomnih napak v prechrkovanju dobiti popolnoma razumljivo besedilo v slovenskem jeziku, to je v jeziku okolja, kjer so bile pred priblizhno dvesto leti negovske chelade tudi najdene. Istochasno pa kazhejo ugotovljene nedoslednosti celotno svetovno raziskovalno elito v dokaj chudni luchi, che v skoraj sto letih intenzivnega raziskovanja ni bila sposobna napisa pravilno prebrati.

 

 

She en nerazumljeni napis na cheladi Negova B

Tolikokrat obravnavani napis pa v resnici sploh ni edini napis na cheladi Negova B. Na isti cheladi je she nekaj kratkih napisov, ki jih raziskovalci enostavno kar spregledajo, predvsem pa ne ponujajo nobene razlage. Eden izmed redkih raziskovalcev, ki je poizkushal pojasniti tudi navedeni napis na isti cheladi, je bil Vinko Vodopivec, ki je napis prebral kot besedilo in ga razumel kot »Ks je ks, ks je ks«.23 Vendar pri tem ni uposhteval, da gre v slednjem primeru za razlichni naklonski kot napisa. Kot sem pojasnil zhe v primeru prechrkovanja petnajstega znaka, gre za napis z drugachnim naklonskim kotom, ki ga je treba razumeti kot nachin razlikovanja med chrkami in shtevilkami. Slika 4

Naklonski kot znakov na sliki 4 tudi kazhe, da potekata pisavi enkrat z leve v desno in drugich z desne v levo, kar je bil pogosti nachin dvojnega pisanja v zgodnejshem obdobju. Ugotavljam, da shtevilke niso bile pisane v rimskem shtevilskem sistemu, ki je zhe uporabljal pozicijsko zapisovanje, temvech v starejshem sistemu, ki so ga uporabljali she Stari Egipchani. Ob uposhtevanju slednjega in v primeru, da znaku »X« pripishem vrednost deset, dobim dvakrat zapisano shtevilo shtiriindvajset, in sicer kot IIXIIX in XIIXII, torej 1+1+10+1+1+10 = 24 in 10+1+1+10+1+1 = 24.

Ob vseh svetovnih znanstvenikih, ki so raziskovali napise na cheladi Negova B, doslej navedenega napisa nihche she ni ustrezno razlozhil, niti ga ni povezal s samo najdbo. Tudi v KHM na Dunaju pravijo, da pomena napisa ni mozhno ugotoviti, saj naj bi lahko shlo »za shtevilchno oznako, za znak lastnika ali proizvajalca chelade«.24

Ko so bile negovske chelade leta 1811 izkopane in je postalo jasno, da gre za izjemno pomembno najdbo, je hitro sledilo tudi zaslishevanje najditelja Jurija Slachka. V zapisniku o zaslishanju je slednji priznal, da je skupno izkopal shestindvajset chelad. Od tega naj bi se dve »izgubili«, she preden so chelade priromale na Dunaj. Vendar danes vemo, da je od negovske najdbe dejansko ohranjenih samo triindvajset chelad. Ker je najditelj eno od njih takoj po najdbi razbil, mislech, da gre za zlato, lahko na tej podlagi sklepamo, da je najditelj morda v resnici izkopal shtiriindvajset chelad, torej tochno toliko, kot je navedeno v napisu na cheladi Negova B. Ali je bilo shtevilo izkopanih chelad shestindvajset, kot je to zaslishevalcem priznal najditelj, ali pa jih je bilo dejansko izkopanih samo shtiriindvajset, kot izhaja iz napisa na cheladi, tega seveda ne moremo vedeti. Vendar bi lahko vechje shtevilo chelad od dejanske najdbe od najditelja izsilili tudi zaslishevalci, saj vemo, da je za najdbo prejel samo nekaj nepomembnega drobizha. Che pa bi mu dokazali, da je nekaj kosov najdbe zadrzhal in skril, mu seveda ne bi bilo potrebno izplachati nobene nagrade vech.

 

 

Kdaj je nastal negovski napis

Natanchnega datuma, kdaj je nastal najpomembnejshi napis na cheladi Negova B, ni bilo mozhno ugotoviti. Nekateri raziskovalci she vedno enachijo chas nastanka napisa kar s chasom izdelave chelad, kar je neverjetno, saj gre pri negovski najdbi za zelo razlichne bronaste chelade, ki naj bi bile izdelane v chasu med letoma 550 in 300 pred nashim shtetjem. Tako je tudi Stane Gabrovec napachno menil, da je napis nastal istochasno z izdelavo chelade, in ga je zato umestil v chas 500 let pred nashim shtetjem. Nemshki in avstrijski raziskovalci, ki so napis umestili v 1. stoletje nashega shtetja, tej trditvi seveda niso oporekali, saj so lahko s tem »prvi germanski napis« postarali she za pol tisochletja.

Strokovnjaki so izdelavo chelade shtevilka 22 oziroma Negova B umestili v chas okoli leta 550 pred nashim shtetjem in naj bi bila s tem tudi najstarejsha chelada v sklopu celotne negovske najdbe.25 Prav zato je mozhno, da je tudi v okviru drugih kultnih chelad she vech kot pol tisochletja kasneje zavzemala posebno mesto v obredih, podobno kot she danes zavzema najpomembnejshe mesto med razstavljenimi negovskimi cheladami na Dunaju. Seveda pa je napis najverjetneje nastal v chasu, ko se navedeni tip chelade zhe dolgo ni vech uporabljal v bitkah, ampak le she kot kultni predmet.

Paul Reinecke (1872-1958, nem. arheolog) umeshcha chas nastanka napisa v chas rimske okupacije Alp od 12. do 15. leta, R. Egger pa v chas ilirsko-panonske vstaje med leti 6 do 9 n. sht. Zhe dosedanje ocene nastanka napisa se torej med seboj razlikujejo za vech kot pol tisochletja. Spoznanje, da gre v napisu za oznako rimske vojashke enote, pa omogocha dodatno omejiti chas nastanka napisa na obdobje rimskega principata, to je zgodnjega imperija, in torej v chas med letoma 27 pred in 284 po nashem shtetju.26

She natanchneje lahko chas nastanka napisa ugotovimo, che uposhtevamo, da se je krshchanstvo uveljavilo na nashih tleh pred letom 325 (slika 5). Tudi prof. Ivan Zika meni, da se je krshchanstvo v nashih krajih uveljavilo zhe v 2. stoletju n. sht., ob koncu 4. stoletja pa naj bi zajelo zhe vechino prebivalstva.27 Zgodovinar dr. Bogdan Kolar meni, da je bilo pri nas prisotno zhe pred razglasitvijo verske svobode leta 313, o chemer »govorijo materialni ostanki in tudi kakshni pisni viri«.28 Slika 5.29

Mnenje o tem, kdaj se je ime Marija prichelo pojavljati v pomenu zashchitnice, lahko povezhemo tudi z gnostichnim Berlinskim kodeksom (Berlin Codex)30 iz chasa najzgodnejshega krshchanstva. Nastal naj bi pred letom 160 n. sht. in vkljuchuje Evangelij po Mariji. Prvotno naj bi bil pisan v koptski pisavi in nato preveden v grshki jezik. Ker so se vojashke enote pogosto premikale med Afriko, Malo Azijo in Evropo, so bili pripadniki legij dobro seznanjeni z verovanji v teh krajih. Fragmenti kodeksa so bili najdeni konec 19. stoletja v Egiptu, prevod besedila v nemshki jezik je bil objavljen leta 1955 in dopolnjen leta 1983. V chasu nastanka napisa bi se ime Marija torej zhe lahko pojavilo kot priproshnjica, cheprav ni nujno, da gre za isto osebo kot v kodeksu.

Na chas nastanka napisa je mozhno sklepati tudi na podlagi oznake ilirske vojashke enote. Rimski cesar Trajan Decius,31 ki je vladal od leta 249 do 251, je namrech veljal za zashchitnika ilirske vojske.32 Pomemben podatek predstavljajo tudi spremembe pri poimenovanju rimskih legij. Te so bile prvotno oznachene s shtevilkami od I do XXX, s povechevanjem njihovega shtevila pa so se prichele oznachevati s shtevilkami I, II in III ter z dodanim imenom, pogosto v skrajshani obliki.33 Podobno so se oznachevale tudi rimske kohorte.34 She posebno je zanimivo, da so imele rimske vojashke enote dolochen tudi svoj »uradni« jezik. Ta je bil navadno latinshchina, medtem ko je bila samo pri ilirski enoti namesto latinskega navedena uporaba ilirskega jezika.35 Kaj je bilo v tistem chasu mishljeno kot ilirski jezik, je iz navedenega tolmachenja napisa sedaj tudi nedvoumno jasno.

Poleg chasa nastanka napisa bi bilo potrebno oceniti tudi chas, kdaj so bile chelade zakopane. Nujnost, da bi zakopali vse chelade naenkrat, bi lahko povzrochila nevarnost kakshnega barbarskega vdora ali pa tudi notranja verska trenja v tem chasu, ki so jim navadno sledili tudi krvavi spopadi med pristashi krshchanstva in poganstva.

Shtevilne nejasnosti pri raziskovanju chelad iz tega obdobja navaja tudi Janez Shvajncer. Gre za vprashanje, zakaj kljub domnevno obilni nastanitvi rimske vojske na nashih tleh med najdbami ni praktichno nobenih rimskih chelad. Razen na tako imenovanem Trajanovem stebru v Rimu tudi ni nobenega drugega »dokaza«, kakshna je bila v resnici opremljenost rimskih vojshchakov.36

Prav tako she vedno ni zanesljivega odgovora na vprashanje, do kdaj so bile chelade negovskega tipa v uporabi, kar naj bi po zadnjih ocenah trajalo do okrog leta 300. pred n. sht. Che so bile chelade uporabljene kot kultni predmeti, je moralo bilo v blizhini negovske najdbe tudi krshchansko svetishche, namenjeno rimski vojski. O tem pricha tudi veliko shtevilo rimskih gomil na prostoru v blizhini negovske najdbe.

Za nadaljnje raziskave negovske najdbe obstaja torej she dovolj odprtih vprashanj, vendar ne o nekakshni slovenski »priselitvi« izza karpatskih mochvirij v 6. stoletju. S pravilnim razumevanjem negovskega napisa je namrech kontinuiteta slovenske naselitve sedaj dodatno utemeljena in skladna z ugotovitvami, ki jih je podal zhe Mario Alinei, eden najvidnejshih raziskovalcev evropske zgodovine.

 

 

 

Opombe

1 Dilema, ali je bilo v najdbi dejansko shestindvajset chelad, she danes ni razreshena.

2 Gabrovec, Stane: Shljemovi iz Zhenjaka u Slovenskim Goricama (negovski shljemovi); v katalogu: Kelti i njihovi suvremenici na tlu Jugoslavije, Narodni muzej v Ljubljani (soizd. muzej v Zagrebu in Beogradu), 1984, stran 26.

3 Po novejshih ugotovitvah naj bi shlo pri prvotnem vztrajanju na shestindvajsetih najdenih cheladah za nezanesljivo trditev. »Danes je dvanajst chelad v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju, shest chelad v Univerzalnem muzeju Johanneumu v Gradcu in ena chelada v narodnem muzeju v Ljubljani. Vsi drugi pripisi chelad k depojski najdbi v Zhenjaku niso nujno resnichni.« Cit. po: V novi luchi = [arheoloshka dedishchina iz Univerzalnega muzeja Joanneum] = Ans Licht gebracht : [Archäologisches Erbe der Schtajerska aus dem Universalmuseum Joaneum] : Katalog / [urednica Barbara Porod; prevod Blazh Slana]; Gradec, 2013.

4 Shvajncer, Janez J.: Chelade; katalog, Posavski muzej Brezhice; Brezhice, 2008, stran 20.

5 Gabrovec, Stane, nav. d. stran 26.

6 Kunsthistorisches Museum, Wien.

7 V. M.: Skrivnosti Benedikta; Demokracija, 50/2004.

8 Gabrovec, Stane, nav. d. stran 28.

9 Bor, Matej: Jezik, ki govori tudi danashnjemu Slovencu; Delo, 22. 8. 1985.

10 Vodopivec, Vinko: Starejsha slovenska etnogeneza (2010), Jezikovni temelji starejshe slovenske etnogeneze (2010), Slovenci praprebivalci Evrope (2012), vse Zalozhba Jutro, Ljubljana.

11 Vodopivec, Vinko: Jezikovni temelji starejshe slovenske etnogeneze; Zalozhba Jutro, Ljubljana, 2010, stran 167.

12 Berlot, Anton: So bili Etrushchani Slovani?; Zalozhba Lipa, Koper, 1984, stran 167.

13 Shkrlep, Dushan: Negovska chelada; Vojnozgodovinski zbornik, sht. 34/2009, stran 4.

14 » ... the most recent interpretation is by T. L. Markey (2001), who reads the inscription as 'Harigast the priest', Negau helmet, wikipedia, http://en.wikipedia.org/wiki/Negau_helmet; chas zadnje spremembe 19. 7. 2017.

15 »Inschrift “harigastiteiva” nennt den vermutlich germanischen Namen Harigast(i) und zählt damit zu den ältesten bekannten germanischen Sprachdenkmälern. “Teiva” ist wahrscheinlich als zweiter Name desselben Mannes zu deuten. Das Textende markieren drei Schrägstriche, gefolgt von zwei Füllzeichen.” Negauer Helm mit Harigast-Inschrift, https://www.khm.at/objektdb/detail/65446/, povzeto s spletne strani KHM dne 27. 11. 2017.

16 Gabrovec, Stane, nav. d. stran 26.

17 Egger, Rudolf: Die Inschrift des Harigasthelmes; R. M. Rohrer, Dunaj, 1959.

18 Gabrovec, Stane, nav. d. stran 27.

19 Modern research on the Raeti and Raetic,

http://www.univie.ac.at/raetica/wiki/Modern_research_on_the_Raeti_and_Raetic;

»His work is distinguished by great methodological care. ... Mommsen succeded in correctly discriminating between different alphabets, among them a “Swiss alphabet” in the West, an alphabet of Padua/Este, as well as a “Styrian alphabet” on the Negau helmets.« Povzeto 30. 11. 2017.

20 Shtruc, Milan: Novo tolmachenje negovskih napisov; Vojnozgodovinski zbornik, sht. 32; Logatec, 2008, stran 13.

21 Mikloshich, Franc: Staroslovensko oblikoslovje v paradigmah z besedili iz glagolishkih virov; Dunaj, 1874; v: Gospa Sveta, Zbornik, uredil Peter Amalietti, Ljubljana, Amalietti & Amalietti, 2017, stran 37.

22 Negau helmet: http://en.wikipedia.org/wiki/Negau_helmet in V novi luchi / Ans Licht gebracht; Katalog, Universalmuseum Joanneum, Gradec, 2013.

23 Vodopivec, Vinko: Jezikovni temelji starejshe slovenske etnogeneze; Zalozhba Jutro, Ljubljana, 2010, stran 167.

24 »An zwei weiteren Stellen an der Krempe sind die Zeichenfolgen “IIXIIX” eingeritzt. Die Bedeutung ist unklar, vielleicht handelt es sich um Zahlzeichen oder Eigentums- bzw. Herstellermarken.” Negauer Helm mit Harigast-Inschrift, https://www.khm.at/objektdb/detail/65446/; povzeto s spletne strani KHM dne 27. 11. 2017.

25 »Der mit Reihen von eingepunzten Ornamenten geschmückte Bronzehelm zählt zu den ältesten Negauer Helmen aus dem Depotfund von Zhenjak-Negau (Helm “B”).« Negauer Helm mit Harigast-Inschrift.

26 » ... focusing on the Principate (early Empire, 27 BC – 284 AD) legions, for which there exists substantial literary, epigraphic and archaeological evidence.« List of Roman legions, Wikipedija, https://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Roman_legions; chas zadnje spremembe 19. 11. 2017.

27 Zika, Ivan: 750 let mesta Kamnika: iz kamnishke zgodovine; Kamnik, 2011, stran 25.

28 Zgodovinar dr. Bogdan Kolar o koreninah krshchanstva na Celjskem; Druzhina, 1. 1. 2017, stran 8.

29 Early Chirstianity, From Wikipedia, the free encyclopedia;

https://en.wikipedia.org/wiki/Early_Christianity; This page was last edited on 26 November 2017, at 08:25.

30 http://en.wikipedia.org/wiki/Berlin_Codex

31 Traian Decius, Genius Exercitui Illyriciani, torej Trajan Decij, zashchitnik ilirske vojske; Göbl, Robert: Die Münzprägung des Kaisers Aurelianus (270/275), Österreichische Akademie der Wissenschaften, Dunaj, 1993.

32 http://en.wikipedia.org/wiki/Decius; http://www.wildwinds.com/coins/ric/trajan_decius/i.html;

http://www.romanarmy.com/cms/content/view/16/114/1/1/;

33 Kandus, Bogdan: Rimski legijski novci; Numizmatichni vestnik, sht. 34, NDS, Ljubljana, 2008, stran 219.

34 Legions of the Imperial Roman Empire, http://www.legionxxiv.org/legionshist/, Updated August 12, 2004; povzeto 30. 11. 2017.

34 J. Shvajncer, nav. d. stran 20, in S. Gabrovec, nav. d. stran 26.

35 List of Roman auxiliary regiments, List of auxilia ethnic regimental names: Name: Illyricorum; Native language: Illyrian. http://en.wikipedia.org/wiki/List_of_Roman_auxiliary_regiments

36 Shvajncer, Janez J.: Chelade; katalog, Posavski muzej Brezhice; Brezhice, 2008.

 

 

 

 

 

Slika 1. Negovska chelada shtev. 22 oziroma Negova B

 

 

 

 

 

Slika 2. Danashnja oznaka kraja najdbe

 

 

 

 

Slika 3: Napis na cheladi Negova B: (1) oshtevilchenje znakov, (2) prechrkovanje

po Prosdocimiju; (3) prechrkovanje po Eggerju; (4) predlog novega prechrkovanja

 

 

 

 

 

 

Slika 4: Krajsha napisa na cheladi shtev. 22 oziroma Negova B

 

 

 

 

 

 

          Spread of Christianity to AD 325

          Spread of Christianity to AD 600

 

Slika 5. Razshirjenost krshchanstva do leta 325 po n. sht. in do leta 600 po n. sht.29