Revija SRP 137/138

Dokument 2

Matevzh Krivic

 

»NASCITURUS PRO IAM NATO HABETUR«

 

Sp. Pirniche, 7. 11. 2017

Rajko Shushtarshich

Prazhakova 13, Ljubljana -

ki ga zastopa Matevzh Krivic,

Sp. Pirniche 24, 1215 Medvode

(pooblastilo prilozheno)

 

FINANCHNA UPRAVA R.S.

Financhni urad Ljubljana

Davchna ulica 1, Ljubljana

(lj.fu@gov.si)

 

 

PRITOZHBA

zoper odlochbo sht. DT 4250-13325/2017-1 z dne 18. 10. 2017, vrocheno 24. 10. 2017

– s predlogom za zadrzhanje izvrshevanja izpodbijane odlochbe

 

Pritozhniku je s to odlochbo nalozheno plachilo "prispevkov za socialno varnost za obdobje od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2016" v znesku (z obrestmi vred) 1.345,88 €, od chesar znashajo prispevki zavarovanca 777,79 € in prispevki delodajalca 568,09 €.

 

1. V I. tochki izreka se mu gornje nalaga v plachilo kot "zavezancu za davek" – v obrazlozhitvi pa se navaja, naj bi bil ta zavezanec "vkljuchen v obvezno zavarovanje kot ustanovitelj Zavoda za zalozhnishtvo na podrochju kulture in umetnosti, Revija SRP (Svoboda, Resnica, Pogum)". Zhe to pomeni napachno ugotovitev dejanskega stanja, na katero naj bi se nanashala izpodbijana odlochba. Z odlochbo ZPIZS sht. 10301-125512/2016 z dne 1. 3. 2016 je bila uzhivalcu pokojnine Rajku Shushtarshichu namrech odrejena oziroma vsiljena (ob ochitni krshitvi njegovih temeljnih chlovekovih pravic – podrobneje o tem glej v prilozheni pritozhbi na Vishje delovno in socialno sodishche z dne 12. 10. 2017 zoper sodbo DSS sht. V Ps 2177/2016 z dne 7. 9. 2017) "lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova druzhbenishtva in poslovodenja zasebne druzhbe po dolochbi 16. chlena ZPIZ-2 za 10 ur na teden". Tudi ta kvalifikacija njegovega statusa je sicer vechkratno sporna, kar pa seveda ni predmet te pritozhbe – gotovo pa je vkljuchenost pritozhnika v zavarovanje "kot ustanovitelja Zavoda" nekaj bistveno drugega kot njegova "lastnost zavarovanca iz naslova druzhbenishtva in poslovodenja zasebne druzhbe".

 

2.a) Po kakshni logiki (in na podlagi katerih zakonskih dolochb) naj bi bil pritozhnik dolzhan za svojo (ob tem sploh povsem od ZPIZS izmishljeno in tudi po zakonu zgolj fiktivno) 10-urno tedensko zaposlitev v dejansko zhe dolgo neobstojechem in nedelujochem zavodu plachevati "prispevke za socialno varnost"? Zaposlen tam ni, plache ne dobiva – plachevati pa naj bi moral prispevke za socialno varnost?

 

b) Namen zakonskih fikcij (ki jemljejo kot resnichno nekaj, kar to ni, in jih zato seveda ni mogoche izpodbijati z dokazovanjem neresnichnosti) je lahko v skladu z ustavnimi pravicami prizadetih (npr. zakonska fikcija "nasciturus pro iam nato habetur"), lahko pa tudi ni. Zakonska fikcija iz 16. chlena ZPIZ-2, na podlagi katere se pritozhnik shteje za zaposlenega v neobstojechem in nedelujochem zavodu in naj bi bil zato dolzhan plachevati drzhavi prispevke za socialno varnost, je (vsaj za take primere, kot je pritozhnikov) eklatantno ("kricheche") protiustavna – nalaganje plachevanja teh prispevkov na podlagi take absurdne zakonske fikcije pa pomeni grobo krshitev pritozhnikovih temeljnih chlovekovih pravic. Ustavnosti take zakonske fikcije sicer v tu potekajochem upravnem postopku she ni mogoche izpodbijati (to bo mogoche shele, ko bo spor prishel pred sodishche) – zhe upravni organi sami pa bi vsaj v tako ochitnih izjemnih primerih mogli in morali odlochiti celo contra legem, kadar odlochanje po chrki zakona pomeni tako ochitno in tako grobo krshitev temeljnih chlovekovih pravic prizadetega.

 

c) Che bi pritozhbenemu organu uspelo gornje ugovore pod a in b preprichljivo zavrniti, pa se zastavlja tu she tretje vprashanje: che omenjena zakonska fikcija ni protiustavna in ne pomeni krshitve temeljnih chlovekovih pravic ter je (posledichno) ta fiktivno zaposleni dolzhan plachevati prispevke za socialno varnost – po kakshni logiki (in na podlagi katerih zakonskih dolochb) naj bi bil kot zavarovanec dolzhan poleg prispevkov zavarovanca plachevati she prispevke delodajalca??

 

3. Iz zgoraj pod 1. zhe omenjene (in tej pritozhbi prilozhene) pritozhbe na Vishje delovno in socialno sodishche z dne 12. 10. 2017 zoper sodbo DSS se tu le informativno citirajo trije odlomki:

 

... za ZPIZS ni pomembno, ali je zavarovanec res ponovno zachel delati (v smislu plachanega dela) 10 ur tedensko ali ne (tega sploh ne bi ugotavljal) – zanj je "relevanten le vpis v Poslovni register".

 

... V tu obravnavanem specifichnem, skrajno atipichnem primeru pa je nesorazmerje med tezho ravnanja pritozhnika, ki "ni uskladil svojega statusa po 116. chlenu zakona", in tezho sankcije, ki ga je zato zadela (odvzem chetrtine pokojnine), tako ochitno ("v ochi bijoche"), da je enako ali najbrzh she hujshe kot tisto v zadevi Vaskrsić (ko so nekomu zaradi neplachila 125 € na drazhbi prodali hisho, vredno 150.000 € za polovichno ceno).

 

... zadoshcha, da sodishcha ob reshevanju takih individualnih primerov (ob tehtanju z uporabo zakonskih meril prizadetih ustavnih pravic stranke in drugih ustavnih dobrin, katerih varstvu so namenjena taka zakonska merila, napisana za tipichne primere) dajo prednost v konkretnem primeru krsheni pomembni ustavni pravici in razsodijo v njen prid.

 

4. Che bo pritozhbeni organ (kljub gornjim ugovorom pod 1. in 2.) mnenja, da je izpodbijana odlochba sama po sebi pravilna in zakonita, ne glede na morebitno spornost njenih pravnih podlag, ki so izpodbijane v zhe omenjeni pritozhbi na Vishje delovno in socialno sodishche z dne 12. 10. 2017 (kjer bo sodishche moralo odlochiti tudi o vech predlogih za presojo ustavnosti zakonodaje), pa se s to pritozhbo predlaga, da v tem primeru postopek prekine (z odlochanjem pochaka), dokler v prej omenjenem sodnem postopku ne bo odlocheno o tem, ali bodo te pravne podlage za tu izpodbijano odlochbo davchne uprave obveljale kot zakonite in z ustavo skladne ali ne – in da z izdajo zachasne odredbe ali na drug zakonit nachin zadrzhi nadaljnje izvrshevanje tu izpodbijane odlochbe (torej davchno izvrshbo). Che tega ne bo naredil, bo namrech pritozhniku (che bo na sodishchu zmanjshanje njegove pokojnine na 75% odpravljeno) s prisilno izvrshitvijo tu izpodbijane odlochbe nastala she dodatna shkoda (ker se mu z davchno izvrshbo posega v njegovo zhe tako zmanjshano pokojnino), ki bo naknadno tezhko popravljiva, ker bo realno vishino take shkode tezhko ugotoviti, predvsem pa bodo zhe z vrachanjem v izvrshbi odvzetih sredstev in obresti zanje (she brez zapletenega ugotavljanja povzrochene vechje shkode) drzhavi nastali nepotrebni dodatni stroshki (shkoda). Da bi se temu izognili, se predlaga zadrzhanje izvrshevanja tu izpodbijane davchne odlochbe.

 

 

Pooblashchenec: Matevzh Krivic

 

 

 

______

Priloge: pooblastilo in pritozhba z dne 12. 10. 2017 zoper sodbo DSS sht. V Ps 2177/2016 (glej 1doc137)

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/UKINITEV_ZAVODA_arhiv/Rajko-poobl.MK,MR.jpg

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/UKINITEV_ZAVODA_arhiv/SRP-01-prit%20VDSS.pdf

– AJPES pisno opozorilo, 23. decembra 2016

http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2003-3/UKINITEV_ZAVODA_arhiv/Ajpes-23dec2016.pdf 

 

 

 _____________

Gornji naslov tu objavljenemu pisanju je bil za objavo v reviji dodan seveda v ironichnem smislu. Ta latinski pravni rek (dobesedno: »tisti, ki bo rojen, se shteje za zhe rojenega« – pomeni pa, da po umrlem ochetu deduje tudi njegov kasneje rojeni otrok, che se rodi zhiv) je namrech najbolj znan primer utemeljene in smiselne zakonske fikcije, s kakrshnimi pravo prebrodi cheri lastnih formalizmov (prelisichi sámo sebe, bi lahko rekli) in ljudem vendarle omogochi pridobiti tisto, kar jim pripada. Seveda pa vsemogochna drzhava zakonsko fikcijo lahko uporabi tudi v drugachne namene. V spodaj obravnavanem primeru jo je slovensko sodobno pravo, ki starorimskemu seveda ne sezhe do glezhnjev, uporabilo za to, da bi drzhavi omogochilo obdavchenje nekaterih, ki se davchnim obveznostim morda res izmikajo – jo pa potem, kot vidimo v tu obravnavanem primeru, brez vsakega pomisleka uporabi tudi za to, da neusmiljeno in neskrupulozno obdavchi tudi chloveka, ki ji z lastnimi sredstvi in brezplachno ustvarja kulturne vrednote. Nauk te zgodbe je torej, da drzhava poshtenjaka shteje za bedaka. Ali po latinsko: Iustus pro stulto habetur. (Op. avt. M.K.)