Revija SRP 137/138

Ivo Antich

 

(NE)VARNOST

(horror dvogovor)

 

– Reklamno geslo sodobne globalne medijsko-komunikacijske afektacije je »sproshchenost«. Hkrati se nenehno zastavlja vprashanje varnosti tako posameznika kot globalnega, celo kozmichnega okolja. Na to vprashanje se eo ipso navezuje problem odgovornosti. Sproshchenost, varnost, odgovornost so tako tesno povezani pojmi, da so tako rekoch sinonimi. V bivanjskem smislu ni enega brez drugega. Kaj je potemtakem varnost?

– Nevarnost.

– Ker brez nevarnosti ni varnosti?

– Bivanje kot prerivanje in vrivanje. Vdor v tuje telo je zachetek bivanja. Prvi pogoj za varnost je obchutek nevarnosti. Za zhivali, rojene in odrasle v kletki, je prostost smrtonosna, ker jim ni bil privzgojen chut za nevarnost.

– Ali ni tu blizu tudi paranoja?

– Paranoja je v osnovi varovalna oblika shizotimije.

– Ta pa se lahko naprej razvije?

– Do shizofrenije.

– Ki je bolecha?

– In za okolje motecha.

– Presezhek kameleonstva?

– Brez normalnega presezhka ni modalnega dosezhka.

– Prestop kroga?

– Kot temeljna usodna naloga.

– Presezhek deterministichne mimikrije?

– Usodni presezhek potrdi determinizem, ko se razkrije.

– Je to morda tudi agón, agonija?

– Id kot shizoid, nagon kot shizogonija.

– Govoriva nachelno. Torej le teoretichno?

– In kozmetichno.

– A che ni praktichnega izkustva, kaj so tedaj nachela?

– Jalova zhela.

– Lahko ilustrativno navedesh kakshen primer (ne)varnosti iz vsakdanjega izkustva?

– Vsakdanje bivanjsko izkustvo pove, da gre zmeraj in povsod za varovalno prezheche persekucije. V slovenskem jeziku sta si pojma nevarnost in nemarnost pomenljivo blizu. Potrebna je namrech nenehna vigilanca (budnost ne-budizma), ne pa nemarnost glede varnosti. Periculum in mora! Geslo trikrat nich: nich ni sluchajno, nich ni nedolzhno, nich ni presenetljivo ...

– Nich nas ne sme presenetiti?

– Tako se je v socialistichni demokraciji eksplicitno reklo v smislu »druzhbene zavednosti« ali politichne mobilizacije mnozhic. S kratico NNNP, ki so jo ljudje tudi po svoje razlagali: nikoli ne nehajmo popivati / porivati ipd. Novorek realsocializma je namrech ljubil kratice, kakor jih danes ljubi (angleshko-kompjuterski) novorek globalkapitalizma. Tudi danes v kapitalistichni demokraciji implicitno velja NNNP, celo za vsak osebni rachunalnik, le modificirano pod oznako »socialne odgovornosti«, navidezno nepolitichne. In ko naposled zmeraj pride do razpochenja balona kot neizogibnega presenechenja, niti to ne sme biti presenechenje ...

– Primer?

– Fotomanija »Velikega Brata«. Na primer brskanje po kontejnerjih (namesto po kompjuterjih). Socialno odgovorni drzhavljan neodgovornega iz zasede fotografira z mobilcem, nato brskalca obishche odgovorni postavnik s kazenskim rachunom, ki je nekajkrat vishji od njegovega minimalnega socialnega transferja. Kako to iz njega izvlechejo, je stvar SF, tj. socialne fantastike, ki ji je malo mar za luzerje s sfizhenim bivanjskim projektom ... She en primer bi bila epopeja iz emonskega elitnega (diplomatskega) kareja ...

– Chakaj malo ... Ali ne postaja to zhe kar nekakshna psihodiareja?

– Vsekakor socialno-pedagoshka vzreja.

– Kje pa je njena meja?

– Prava vzreja je brezmejna ... Torej, penzionist SP (sivi panter – brez s. p.) gre sredi pasjega dne po ulici, kjer so nekakshne tuje postojanke, za katere niti ne ve. V pripeki nikjer nikogar, le pred neko vilo mozhak, v civilu in s sonchnimi ochali, naslonjen na ograjo, opazuje zvezde. Tudi SP ima sonchna ochala, pa she shiltkapo. To refleksno deluje kot mozhna teroristichna kamuflazha, cheprav gre za »sivega panterja« (morda je umetno siv – slepilni priletni videz). Za ovinkom pride proti SPju policist v uniformi (s sonchnimi ochali), ga premeri in gre mimo. Oni prvi ga je pach po mobiju obvestil o »zveri«, ki pohaja po coni »off limits« (te oznake uradno ni). Za naslednjim ovinkom izpod blizhnjega drevja vzvratno zapelje pred SPja dolg osebni avto in mu zapre pot. SP ga obide od zadaj in gre naprej. V gozdichu mu opozorilno malce sledi drug civilni avto. Za novim ovinkom mu iz nekega poslopja »nakljuchno« pride naproti postaven par v civilu, moshki in zhenska, ona »seksi« z mishicami borilnih veshchin. »Neopazno« si ogledata SPja. Zhenska je zraven pach za primer, che bi se pokazalo, da je SP v resnici teroristka, za intimnejshi pregled. Pozneje SP zavije v neko trgovino, kjer sta le blagajnicharka in varnostnik, ochitno upokojen veteran iz nedavnih balkanskih vojn. Ta gre ves chas za SPjem, skusha ga zaplesti v jugobratski pogovor, da bi ugotovil, od kod je; spremlja ga do blagajne, stopi pochasi pred njim skozi izhod in gleda za njim, da bi videl, kje ga chaka avto pajdashev. Podobno v knjizhnici: med brskanjem po knjigah zachuti za sabo »kontrolno senco«. Tudi na pokopalishchu se varnostnik sprehodi za njim (tu se SP lahko izogne cerkvi, kjer bi ga farani, ki se pach vsi poznajo med sabo, obdelali s pogledi: kaj pa ta udbovec vohlja tukaj ... morda pa je musliman z eksplozivom ...).

– Je mozhna poanta?

– Provokacija je ena od policijskih veshchin. Prepoznavanje kot afektacija »shestega chuta«. Generalna in specialna prevencija od detekcije do detencije. Kdor je sumljiv, je zhe kriv; vsakdo je chesa kriv, le zasachiti ga je treba »in delicto«. Samotni pohajalci so poosebljena nevarnost: globtroterska poriomanija, kdove odkod so, kaj se jim mota po glavi. Manj sumljivi so s psom (a pes ima lahko v riti eksploziv), manj tudi tekachi ali kolesarji ... Naposled ima SP zadoshchenje, da je »budistom« z adrenalinskim prispevkom dodatno osmislil poklic in pozhivil dan.

– Je to kritika, morda celo demokratichno socialno-etichno angazhirana?

– Niti emfatichno moralno-poetichno aranzhirana.

– Kaj pa je potem?

– Aletheia. Nudatio. Peeling.

– Razkritost esence?

– Preboj sence. Stripping, strip-ping, pellet ... stripper, peeler, peeper ... Kritika vsaj nachelno dopushcha perspektivo, mozhnost spremembe, chesa boljshega. Che bi bil jaz vojak-vijak, pes chuvaj v mashineriji kafkovsko-orwellovskega sistema, bi deloval enako kot vsak od teh vijakov. V skrajni tochki se nasprotja dotikajo ...

– Policija in poezija?

– Kdove koliko policajev ima kje po predalih svoje najstnishke (hebefrenichne) verze. Policija je represija, a tudi reshuje zhivljenja. Filozofija-poezija, sploh ves grafomanski chvek zhivljenja reshuje, a tudi unichuje. Fonologija je lahko glasoslovje ali pa umoroslovje. Fonomanija je lahko glasbena ali pa morilska strast. Sokrat ni nichesar zapisal ...

– Radikalen vpogled?

– Gorgonski pogled. Lahko tudi or(e)gonski, iz »High desert« ...

– Iz pushchave, slane ali neslane?

– »Krpanova sol« iz (ne)slane pushchave kot radikalna refleksija, ki ji gre predvsem za »rezanje jermenov«, za ugotavljanje dejstev v goloti tako imenovane »resnice«. Filozofi niso obramba proti katastrofi. Filozofija na Titaniku je v bistvu beletristichna retorika kot brezpredmetni larpurlartizem. Filozofi so le »peripatetiki«, sprehajalci, potepushki pushchavski psi, ki v lastno veselje neslishno bevskajo ob poti, karavana pa gre mimo.