Revija SRP 137/138

Irene Navarra

 

CHAS. NJEGOVI SLEDOVI

 

Jesen

 

Med murvami se poigrava

she nekaj svetlobe.

Razkoshni ostanki.

 

Vzdolzh Kalvarije

leteche vrane in ravs in kavs.

Nasrsheno perje.

 

Za hrbtom zharometi.

Na vsem lepem z gloriolo,

preblisk in konec.

(Svetnica po nakljuchju.)

 

Porumeneli orehi:

spreminjasto zazhari gosta megla

in blaga spokojnost.

 

Nespechni brshljan

izrezuje nochno obrobje.

Pridusheno shepechejo ciklame.

 

Na klopci

rdeche izrezljane buche.

Glave charovnic.

(Dezaktivirane po nochi na Kleku.)

 

Srebro in listje

na voshchenem displayu.

Spechi dan.

 

Asfaltna cesta.

Grebeni z raskavo travo

v redkih shopih.

(Nikogar ni naokrog.)

 

Drevo kakijev. Shkorci.

Chrno-oranzhne makule

optical-art-design.

 

Mali shchiti

naperjeni proti nebu.

Jesen. Njeni pechati.

(Topinambur.)

 

 

Zima

 

Podobna je pomaranchi

januarska luna

za zaveso.

 

Sivi vrabci

stopicajo po strehi.

Kako dolgochasno capkanje!

 

Sneg zjutraj.

Smehljajo se rahlo

zaledenele snezhinke.

(Neprecenljivi diamanti.)

 

Jezhek bi se

rad vselil v hisho.

Odprem vrata.

 

Dishechnik

kot jadro plahuta

besede v veter.

 

V kaminu cedrovi shtori.

V sebi obujam

fantazmagorichne videze.

 

Ob soju sveche

se plaho dani

smetana s kavo.

 

Mala zimska zgodba

 

(I)

Bodika klokota.

V pepelnatem somraku

chebljave sinice.

 

(II)

Hrustam semena

chrne sonchnice

brez vsake misli.

 

(III)

Zbrani v krogu

zelenci in tashchice.

Potrpezhljivo.

 

 

Pomlad

 

Mala pomladanska zgodba

 

(I)

Ima fru-fru frizuro

marec oblechen z dezhjem.

Opalni biseri.

 

(II)

Sok rahlo prepoji

vse z grafitom

v nostalgichno elegijo.

 

(III)

In njegovo lichilo

loshchi kroshnje neshpelj

blesketajoche.

 

(IV)

Elektrichni kachji pastirji

nad jezerom nekega obzhalovanja.

Vijugasto se spreletavajo.

 

(V)

Zhivahnih korakov

stopa slovesno pomlad –

ovenchana s trobenticami.

 

Na zhlebu

vrvezh belih mishi.

Opazuje jih pes. Zbegano.

 

V freziji pije

majski hroshch.

Rosni trip.

 

Prevajam oraklje

Lezhé pod akacijo.

Bom vechna.

(Dve grlici grulita ravnodushno.)

 

Chez dan kosi,

ponochi jezhi. Zhiva meja

rashp-pokljajocha.

 

Brzda svojo hojo pomlad.

Odpne si bluzo.

In se vda.

 

 

Poletje

 

Dehteche seno,

z roko na vratu mojega zlatega prinashalca

blazheno dremuckam.

 

Zaskovika stari chuk

in se hripavo oglasha,

mesecu pa tega ni mar.

 

Brenchechi chebelji

ragtime kot mali

bojni zrakoplovchki.

(Znova apokalipsa Zdaj.)

 

Svetu sem zapovedala

premirje. Harpije

na prezhi, fuj!

 

Tisoch mushic

v cevi za zalivanje.

Zmrcvarjenih od H2O

 

Sprevodni prelci

na jurishu k borovcu

brez fanfar.

(Zahrbtni nacifashisti.)

 

Raperska sraka brez posluha

kvakam tumb tumb beats

iz norega veselja.

 

Pom pom hortenzij

moder in Klein. Bohotno

cvetje brez vonja.

 

Med mojimi trepalkami

razkoshno zlat pelod

na vishku poletja.

 

Lucifersko platinasta kresnica

poshilja signale luchicam,

ko frfota mimo njih.

(Zgovorni Morse.)

 

 

Slovo

 

Lovec sanj

 

Ritem ima obliko drobcenih zvonchkov.

Zvoni znotraj prizme,

posvechene dobroti.

Prizhgane konice brlenja

neustrashno kradejo svetlobo,

ki si mirno utira pot v zhile.

(Tesnoba je bezhen spomin,

razprshen v vzdihu.)

 

 

 

 

O avtorici

Italijanska pesnica, esejistka in literarna kriticharka Irene Navarra se je rodila v Gorici 3. septembra 1948, kjer tudi zhivi in kjer je do upokojitve pouchevala italijanshchino in latinshchino na tamkajshnjih srednjih sholah. Zachela je pesniti z zbirko Esclusioni (Izkljuchitve), za katero je prejela nagrado Cesare Pavese, leta 2002 pa jo je izdala skupaj z zbirko Margini (Obrobja). Istega leta je za zbirko Gli occhi del fratello (Bratove ochi) dobila mednarodno nagrado Mesta Ancone, knjige pa sploh ni objavila. Tri leta kasneje je izdala Dettagli (Podrobnosti); nato leta 2009 Derive (Prepusti se toku, ko ne gre drugache) in naravnost razkoshno monografsko knjigo skupaj s slikarjem Robertom Faganelom La terra, la visione (Zemlja in prividi), nato Dentro (Znotraj, 2013) in Minimondi (Minisvetovi, 2017), ki jo je s sugestivnimi akvareli ilustrirala njena hchi Silvia Valenti, po poklicu kriticharka in umetnostna zgodovinarka pa diplomirana mojstrica v zlatarstvu. Leta 2005 je uredila antologijo mladih italijanskih pesnikov iz Julijske krajine z naslovom La vita è sogno – Microcosmi di poesia (Zhivljenje je sen – Pesnishki mikrokozmosi), v njej pa so zastopane pesmi, ki so bile napisane v njenih Delavnicah kreativnega pisanja. Ukvarja se tudi z neshteto drugimi rechmi, ki so povezane z umetnostjo in literaturo. Prevedene pesmi so iz zadnje zbirke Minimondi, ki je izshla pri Luglio Editore v Trstu.

 

Prevod in opomba Jolka Milich