Revija SRP 135/136

Damir Globochnik

 

PODBOJ KOSTANJEVSHKI

 

 

Satirichni list Brencelj je leta 1873 predstavil okrajnega sodnika v Kostanjevici na Krki Jozhefa Podboja na karikaturi »Podboj kostanjevshki« (sht. 3/4). Pred sodnikom se klanja slovenski zhupan: »Kako doleti mene chast, gospod Podboj?« Podboj ima veliko glavo in majhno telo, vendar pretirano okrogel trebuh.1 V levi roki drzhi nozh in vilice ter pravi zhupanu: »Kako? Me li poznate?« Zhupan pojasni Podboju: »Jaz prav za prav ne, toda ker moja pishcheta tako bezhe in ishchejo zakotja, si mislim, da ste Vi gospod Podboj. Sicer se pred nikomur ne skrivajo.«

Podbojevo karikaturo, ki jo je po navodilih urednika Brenclja Jakoba Aleshovca najbrzh narisal neznani ilustrator na Dunaju, so ocenile Novice: »Da je kostanjevishkega gosp. Podboja podoba izvrstno naslikana, to je zasluga podobarja; al da ga zhupan, ki ga nikoli ni videl, kar brzh spozná, to je pikantna iznajdba 'Brenceljnova', kakor je pikantno she marsikaj druzega v tem listu, kar sicer ni s podobami ilustrirano, a prav po natori posneto.«2

Podlistkar Slovenskega naroda pisatelj Janko Kersnik (1852–1897) je leta 1873 zapisal, da so kostanjevishkemu okrajnemu sodniku Podboju v njegovih shtudentovskih letih pravili »pratca«, »sedaj pak nosi ta postavni mozh tam doli v Kostanjevici glasovito ime: 'kurji britof!'«.3 Janko Kersnik je za nemshkutarja Podboja uporabil tudi vzdevek »kurji krishtof«.4

 

Jozhef (Jozhe, Josip) Podboj je bil rojen leta 1816 v Ribnici. Bil je slovenskega rodu, »mozh prave slovenske korenine«, kot ga je oznachil Anton Ocvirk. Tako kot marsikateri uradnik je postal vnet nemshkutar.5 Njegov brat Janez, posestnik v Ribnici, pa je ohranil slovensko zavest. Zanimivo je, da je bil Jozhef Podboj leta 1870 sprejet med chlane Slovenske matice6 in da je chlanstvo ohranil do smrti.

Podboj je leta 1869 kot pristav v Trebnjem sprozhil preiskavo proti dr. Valentinu Zarniku zaradi Zarnikovega govora pred volitvami v Trebnjem (24. 5. 1869), ki naj bi po § 65 kazenskega zakonika predstavljal kaljenje javnega miru.7 Za okrajnega sodnika v Kostanjevici na Krki je bil imenovan septembra 1869.8

Novice so leta 1871 zapisale, da v Kostanjevici vsi sodni in davchni uradniki »nemshkutarijo« (izjema je sodni pristav Janez Bric, ki je med chlane Slovenske matice prav tako kot Podboj vstopil leta 1870). Za Podboja pa so Novice trdile, da »lomi le 'kranjsko' ribnishko shpraho«.9

»Kapitan nemchurske stranke« in »dusha tukajshnjega nemchurstva« Podboj je leta 1871 kot chlan volilne komisije v Novem mestu deloval proti izvolitvi slovenskega kandidata Jozheta Zagorca za poslanca. Pred volitvami je nagovoril volilne mozhe z besedami: »volite si jeniga gospoda za poslanca, kteri bo saj kaj za vas govoril«. S tem je najbrzh mislil nase, so dodale Novice.10 »Al volilni mozhje so se mu smejali, vedoch sicer, da g. Podboju tolsta pishcheta, purani, dobra stara zelenika in chrnina po farovzhah jako dobro dishchijo; al za dobrega govornika na javnem odru ga nihche ne pozná.« Narodnjak Jozhe Zagorec je prejel 71 glasov, Podboj pa le shtiri.11

 

Nemshkutar in liberalec Jozhef Podboj se je iz Kostanjevice preselil v Novo mesto, kjer je deloval kot notar. Umrl je 27. novembra 1879 v Novem mestu.12

 

Brencelj je vechkrat smeshil Podbojevo nagnjenje do perutnine in dobrega vina. V 4. shtevilki iz leta 1871 so Trebenjchani odgovarjali na Podbojevo proshnjo, da bi postal predstojnik njihovega okraja: »Z oziroma na to, da so tam, kjer ste Vi, vse pishke, kapuni in pure v nevarnosti, – in da ni mogoche, da bi se ohranil mir med Vami in perutnino, – dalje da imamo rajshi pishke v trgu kakor Vas, se Vam naznanja, da se Vasha proshnja ne more uslishati. Ostanite tam, kjer ste, a mi obdrzhimo svoje pishke in kapune.«13 Ko bi Podboj zachel uradovati v slovenskem jeziku, mu je Brencelj namesto tedenskih ene, dveh ali celo treh pishk in vchasih kopuna obljubil dati »odpustek«, da sme jesti, kolikor se mu bo zahotelo.14

Podbojevo oziroma »slovechega pridigarja Bojpoda Ali Zelenikarja« snedenost, ljubezen do vina (zelenika je belo vino iz grozdja z velikimi zelenimi grozdi) in nemchurstvo je osvetlil tudi daljshi sestavek, ki naj bi ga napisala »Muha kostanjevishka« (urednik Aleshovec): »Tiste dni je bilo, da dva nemchurja in liberalca napravita pojedino in povabita ljudi, ki naj bi pogache jedli in vino pili; zraven pa poshtenost zajedli in pamet zapili. Ljudje so sicer pogache jedli in vino pili; in to je bilo dobro; she boljshe je pa bilo, da niso zajedli poshtenosti (ker jo prevech sposhtujejo), in da niso zapili pameti (ker so prevech pametni za to).

Na pojedino je bil pa tudi povabljen nemchurski in liberalski glavar Bojpod; ta naj bi gostom pushchal poshteno slovensko kri in jim v zhilo vlil nemchursko sokrico in jih uchil zhiveti po njegovem evangeliju. Ta pridigar trikrat na debelo pogoltne kuretine in desetkrat z vinom oplahne grlo in svoje usta na ves stezaj odpre in po svetu spusti svoj nauk v sledechih glasovih:

'Posluh, bratje moji! Saj menda vsi veste, kaj da sem jaz? Pravite, da sodnik. In prav pravite. Sodnik sem. Vse sodim, kar pride pred mene; naj bodo zhe ljudje ali zhivali. In ko bi moja sodba bila sem ter tje pishkava, gotovo velja veliko, kedar je govorjenje o kuretini in vinu. Kdo izmed Vas – prasham – kdo izmed Vas boljshe kakor jaz presodi: ktero vino je izvrstnejshe, in ktera pechenka je okusnejsha? Nobeden! Po vsi pravici in resnici sem dober sodnik. – In kdo izmed Vas je toliko kur kakor jaz obsodil v meseno jecho? (Tu pokazhe svoj trebuh, ki se vzdiguje kakor Gorjanci, pobozha ga na rahjlo in se blazhen nasmeje.) Nobeden! In kdo izmed Vas je toliko vina kakor jaz obsodil in zlil v brezen svojega trebuha? In zopet moram s ponosom rechi: Nobeden! – Po vsem tem soditi sem dober in hud sodnik.'«15

Sestavek Jakoba Aleshovca v Brenclju se nanasha na shod in pojedino, ki jo je o binkoshtih 1873 v Krshkem priredil predstavnikom nemshke stranke nemshkutar Martin Hochevar. Na tem banketu sta bila tudi Jozhef Podboj in Jozhef Zagorc, gostilnichar v Shentjerneju na Dolenjskem, ki je bil v letih 1861 do 1873 slovenski dezhelni poslanec. Leta 1873 je tudi Zagorc iz slovenskega tabora preshel k nemshkutarjem. Pri tem naj bi imel pomembno vlogo Podboj.16

Novice so objavile izmishljen Zagorchev govor na banketu in opozorile na novo politichno zaveznishtvo med Podbojem in Zagorcem (»Iz Novomeshke okolice 17. jun.«, Novice, 1873, sht. 26). Aleshovec pa je Podboja osmeshil tudi v »Jedilnem listu pri 'banketu' volilne reforme«, ki naj bi se odvijal v ljubljanski kazini (Brencelj, 1873, sht. 5/6).

 

 

 

 

 

Brencelj, 1873, sht. 3/4

 

 

 

 

______________________ 

1 Karikatura se uvrshcha v t. i. karikaturni tip glavonozhcev, ki se je razvil v tridesetih letih 19. stoletja v Franciji. Pri nas ga prvich srechamo na naslovnicah Levstikovega satirichnega lista Pavliha iz leta 1870.

2 »'Brenceljna' zadnji …«, Novice, 1873, sht. 15.

3 Po: Janko Kersnik, »Nedeljska pisma II.«, Slovenski narod, 1873, sht. 141.

4 Po: Janko Kersnik, »Nedeljska pisma XIII.«, Slovenski narod, 1873, sht. 206.

5 Po: Anton Ocvirk, opombe k: Janko Kersnik, Zbrano delo, Peta knjiga, Podlistki / Chlanki / Ocene / Dodatek, Ljubljana 1952, str. 449–450.

6 Po: »V 17. seji Matichinega odbora …«, Novice, 1870, sht. 39.

7 Po: Valentin Zarnik, »Poslano / Nekoliko besedi gosp. dr. J. Bleiweisu, glavnemu in pravemu uredniku 'Novic'«, Slovenski narod, 1873, sht. 26.

8 Po: »Imenovanja«, Slovenski narod, 1869, sht. 105.

9 Po. »Od kostanjevishkega okraja 16. grud.«, Novice, 1871, sht. 52.

10 Podboj naj bi v mestni hishi v Novem mestu priporochal Hrvata iz Shentjerneja. Za Zagorca pa se je vpricho zbranih volivcev potegnil neki duhovnik (po: »Iz Novomeshke okolice 17. jun.«, Novice, 1873, sht. 26).

11 Po: H. Zh., »Iz Dolenskega 17. grudna / Pogled v novomeshke homatije pri volitvah«, Novice, 1871, sht. 52.

12 Po: »Bolesti polni javljamo …« (osmrtnica), Slovenski narod, 1879, sht. 275.

13 »Gospodu Podboju«, Brencelj, 1871, sht. 4.

14 Po: »Gospodu Podboju v Kostanjevici«, Brencelj, 1871, sht. 7.

15 »Slovechi pridigar Bojpod Ali Zelenikar«, Brencelj, 1872, sht. 13.

16 Po: »Iz Novomeshke okolice 17. jun.«, Novice, 1873, sht. 26.