Revija SRP 135/136

Andrej Lutman

 

ZVEZDARSKI IZVZETEK

 

Slovenshchina pozna za nebesna svetila naslednje izraze: Sonce, Mesec, Jutranjica in Vechernica. Sonce je srednjega spola, Zemlja zhenskega, Mesec moshkega. Zhenskega spola je tudi Dvoobzornica, Jutranjica ali Danica oziroma Vechernica ali Nochnica, prav tako Zarnica oziroma Zornica. Obzorje pa je srednjega spola in tudi nebo je srednjega spola. Zvezda je svetilo zhenskega spola. Zemlja, obdana z obzorjem, lebdi pod nebesnim svodom. Meja je obzornica v daljavi. Dolochata jo para svit in zora ter zarja in mrak. Svetilo, ki je najblizhje Soncu, se lahko poimenuje po moshko Hitrezh. Nahaja se med Soncem in Dvoobzornico. Najsvetlejshi je Mesec v shchipu. Prvo vidno svetilo, ki se giblje onkraj Meseca v shchipu in razmejuje notranje od zunanjega osonchja, sveti rdechkasto in se lahko imenuje Varovalo. Drugo vidno svetilo, skoraj tako svetlo kot Dvoobzornica v svojih dveh skrajnih legah, sveti rumenkasto in obkrozhi notranje osonchje v priblizhno dvanajstih Sonchevih letih. Poimenuje se lahko tudi z oznako Obilje. Med Varovalom in Obiljem se nahaja mnozhica le s pomagali vidnih svetil. Prostemu ochesu skoraj vidno je svetilo s poimenovanjem Zrno. Za drugim s prostim ochesom vidnim svetilom se nahaja tretje, ki prepotuje zunanje osonchje v priblizhno tridesetih Sonchevih letih oziroma v chasu med osemindvajsetimi in dvaintridesetimi leti, in se lahko poimenuje z oznako Chasno. Oddaja modrikaste odtenke svetlobe. Z njim se zameji zunanje osonchje. Na meji med zunanjim in odprtim osonchjem se nahaja svetilo, ki je she komaj vidno in prepotuje notranje in zunanje osonchje v nekako shtiriinosemdesetih letih. Poimenuje se lahko z oznako Mejno. Odprto osonchje se prichne s svetilom, ki je vidno le s pomagali. Lahko se poimenuje z oznako Valujoche. Odprto osonchje se nadaljuje v vesolje. Vsebuje nebesno telo, ki je del osonchja in she komajda svetilo, prostemu ochesu ni vidno, a je zaznavno z kakovostnimi pomagali. Ustrezno temu se lahko poimenuje z oznako Skrito. Osonchna svetila prehajajo v zvezde. (Sploshneje sprejeta poimenovanja so: Sonce, Merkur, Venera, Zemlja, Luna, Mars, Cerera, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun, Pluton.)

V nocheh, ko je naravnih svetil vse manj, saj leteche opazovalne postaje pa letala in ostala osvetljena letecha telesa ter umetne razsvetljave vseh vrst s tal, streh in stolpov presvetljujejo nebes, v takshnih nocheh je zvezd vse manj. Tezhje jih je zaznati, pa cheprav si na oko stavimo daljnoglede vseh vrst in kakovosti, pa proti naravnim nebnim svetilom in med njih poshiljamo kar najrazlichnejshe izstrelke. Na Zemlji vlada osvetljenost, povzrochena z brezshtevilnimi izsevali: svetilke, zharometi, zharkovni iskalniki. Ob pomanjkanju zvezd pa je vse vech Soncheve svetlobe, saj poganjala in stroji za svoje delovanje porabljajo vse vech zraka; ozrachje se redchi, postaja prepustnejshe za delovanje Sonca. In naravni pojavi na nebu postajajo le she liki, ki jih opazujemo z vse pogostejshih zaslonov in zaslonchkov, s strojnih slik in prikazovalnikov. S prostim in preprostim ochesom opazujemo le she sebe v svoji svojosti. Pred ochesi si postavljamo kar najrazlichnejsha pomagala, ki so pravzaprav ovirala, da bi morda doumeli, kam v vesolje potuje Zemlja. In kaj potuje okoli nje, in kaj potuje k njej in nanjo. Tudi opazovanje Meseca in mesechine postaja redkost. Da pa bi se nashlo chas za zvezdarstvo?

 

ZVEZDARSTVO ali usoda na nebu, ko zvezdogled uchi zvezdarja.

Usoda je zbirka poti iz rojstva v smrt, morda od zaploda do ponovnega uteleshenja. Naravni zakon, ki je predpostavka: sochasnost vseh dogodkov se prizna za dejstvo. Ugotoviti je potrebno dolochena chasovna zaporedja, ko se primerljive sochasnosti dogode. Iz ponovljivosti se lahko predvidi naslednje dogodke dokaj natanchno, tako natanchno, da se tem predvidevanjem lahko zaupa, verjame. Che Sonce vsako jutro vzide, se predvidi, da bo vzshlo she vsaj nekaj juter, z zavedanjem, da je tudi mozhnost, sicer majchkena, da neko jutro ne vzide ali vzide nekje drugje kot obichajno oziroma prichakovano. Che ne vzide, jutra pach ni. Seveda se takoj pojavi sprashevanje: kako in glede na kaj predvideti; kaj predvideti; kako dolochiti pomene opazovanim in ponavljajochim se dogodkom, ki so lahko znanilci pojavov in dogodkov v prihodnje? Zvezdarstvo, veda, ki se ukvarja s predvidevanjem pojavov in dogodkov na osnovi razporeda nebesnih svetil, na takshno sprashevanje odgovarja glede na svetlobo zvezd in osonchja. Osonchju je zvezdomerstvo rachunsko predvidelo poti osonchnih svetil, prav tako zvezdam, in zvezdarstvo jim je glede na dogodke na Zemlji pridodalo pomene. Opazovanje neba naj bi torej napovedovalo dogodke na Zemlji. Razpored nebesnih svetil naj bi dolochal red in niz pojavov, ki se jih lahko z opazovanjem in primerjanjem izlochi od ostalih obrobnih pojavov. Obstaja pa she predpostavka, da poleg usode deluje tudi namera po svobodi. Svoboda je tako dopolnitev in tudi protiutezh usodi. Njun medsebojni delezh rachunsko ni dolochljiv. Namera po svobodi je tezhnja, da se lahko osvobodi od predvidljivosti, kar je usoda. Tako zvezdarstvo lahko dolochi chas in nachin, ko se lahko izvrshi postopke, ki osvobajajo od usode. S tem pa so vkljucheni tudi obrobni pojavi.

Nebo in Zemlja

Najsvetlejshe svetilo na nebesu je Sonce, ki se ga oznachi s krogom in piko v sredini. Dolocha dve najkrajshi chasovni dobi: dan in noch. Pa tudi daljsho chasovno dobo: leto.

Glede na svetilnost mu sledi Mesec, ki se ga oznachi z vechjim in manjshim polkrogom, ki se stikata, da nastane krhelj ali krajec oziroma polkrog. Mesec se giblje med Zemljo in ostalimi obsonchnimi telesi, Zemljo obkrozha in ji dolocha daljsho chasovno dobo: mesec.

Najsvetlejshe nebesno telo poleg Sonca in Meseca je Dvoobzornica. Oznachena je s krogom in krizhcem na spodnji strani. Od Sonca se, gledano z Zemlje, lahko oddalji za priblizhno polovico pravega kota. Giblje se med Zemljo z Mesecem in telesom, ki je med Soncem in njo.

To telo je Hitrezh. Od Sonca se oddalji za malo manj kot dvajset kotnih stopinj, kar botruje dejstvu, da ga ni prav lahko videti. Oddaja tudi manj svetlobe kot Dvoobzornica. Hitrezh je obsonchno svetilo, ki je najblizhje Soncu. Oznachen je s krogom, krizhcem na spodnji strani in polkrogom na zgornji strani, ki se dotika kroga na nasprotni strani.

Svetilo, ki obkrozha Sonce, Hitrezha, Dvoobzornico ter Zemljo z Mesecem je Varovalo. Sveti v rdechkastih odtenkih, a shibkeje od Dvoobzornice, pa mochneje od Hitrezha. Oznachi se ga s krogom, ki ima zgoraj pridodan znak za shtevilo ena. Je prvo svetilo, ki je med Zemljo z Mesecem in ostalim osonchjem ter vesoljem. Pet svetil obkrozhi priblizhno v chasu dveh Sonchevih let.

Po oddaljenosti od Sonca sledi svetilo Obilje. Sonce in svetila med njima obkrozhi v priblizhno dvanajstih Sonchevih letih. Oznachi se ga z znakom za shtevilo dve, a ima spodnjo ravno chrto prekrizhano in tej pravokotnici dodan krogec. Je drugo veliko nebesno telo med Zemljo z Mesecem in je skoraj tako svetel kot Dvoobzornica. Ima rumenkast sijaj.

Med Varovalom in Obiljem je she manjshe nebesno telo, ki je izredno redko vidno prostemu ochesu, che sploh. To je Zrno. Oznachi se ga lahko s polkrogom, ki ima v sredini piko, spodaj krizhec in zgoraj pushchico. Med Varovalom (Strazharjem) in Obiljem (Svetezhem) se nahaja she mnogo manjshih in s prostim ochesom nevidnih nebesnih teles.

Najvechje in najoddaljenejshe telo od Sonca, ki je she dobro vidno prostemu ochesu, je Chasno ali tudi Chasnezh, ki je glede na hitrosti zhe nashtetih svetil tudi Pochasnezh. Oznachen je z znakom za shtevilo tri, spodnji polkrog pa ima krogec. Je tretje s prostim ochesom vidno osonchno svetilo, shteto od Zemlje z Mesecem.

Na meji vidnega oziroma s svetilnostjo zvezd se nahaja she telo, ki tudi obkrozha Sonce. Osonchje obkrozhi v priblizhno shtiriinosemdesetih letih. To telo se poimenuje Mejno, lahko tudi Dvakratdrugo, oznachi pa z veliko chrko M, ki se ji na sredi spodaj doda krogec in pushchico, izhajajocho iz tega presechishcha.

Za Mejnim se nahaja veliko nebesno telo, ki je tudi del osonchja, a prostemu ochesu nevidno. Njegov vpliv je sporen. Poimenuje se Valujoche. Oznachi se z veliko chrko V, ki se ji spodaj na sredi doda krogec in navzgor prezhecho pushchico, izhajajocho iz presechishcha. Obhodni chas okrog Sonca je tako dolg, da od odkritja she ni naredilo obkrozhenja.

Telo, ki je she dlje in tudi prostemu ochesu nevidno ter katerega vpliv je she spornejshi, je telo, poimenovano Skrito. Oznachi se ga z veliko chrko S, ki se spodaj koncha s krogcem, zgoraj pa s pushchico. Je na dolgi krozhnici in poti okrog osonchja. Na svoji poti se najbolj oddali od Soncheve poti v smeri sever oziroma jug. Ostala osonchna svetila se oddaljijo za priblizhno osem kotnih stopinj.

Tako je dolochena mnozhica, ki sestavlja osonchje, pomembno za zvezdarstvo: Sonce, Hitrezh ali Tekach, Dvoobzornica, Zemlja z Mesecem, Varovalo ali Strazhar, Zrno, Obilje ali Svetlezh, Chasno, Mejno, Valujoche in Skrito. Po mochi, ki naj bi jih imela nashteta svetila na zhivljenje na Zemlji, pa se lahko razvrste: Sonce, Mesec, Dvoobzornica, Strazhar, Svetlezh, Tekach, Chasnezh, Mejno, Zrno, Valujoche in Skrito.

Pogled

Nebo se z ochesoma in pomagali opazuje z Zemlje. Zemlja je potemtakem sredishche za opazovanje vsemirja. In s tega opazovalishcha Sonce potuje po nebesnem svodu v nekakshnih lokih od vzhoda do zahoda. Tochki, kjer vzide ali zaide Sonce, imata dvakrat najskrajnejshi legi na obzornici: enkrat proti jugu, drugich proti severu; dvakrat pa Sonce vzide na tochki, ki je na sredini obeh skrajnih leg. Seveda se prvo dogaja za poletni in zimski soncestoj, drugo pa ob enakonochjih, spomladi in jeseni. Ob poletnem soncestoju je Sonce najvishe na nebu in se nato preko jesenskega enakonochja prevesha do zimskega soncestja, ko je noch najdaljsha in je Sonce najnizhe nad obzornico. In spet se Sonce iz spodnjega zastoja prichne dvigovati proti severu in ob pomladanskem enakonochju je nekje na sredini poti do ponovnega poletnega soncestoja, ko je v nadglavishchu.

In she podrobnost: Sonchevo leto se lahko prichne poleti, ko je Sonce najvishje.

Soncheva pot, navidezna chrta oziroma krozhnica je izhodishche za opazovanje leg osonchnih svetil. Sonchna svetila se lahko gibljejo spodaj oziroma juzhno od nje, ali pa zgoraj oziroma severno od nje. Ko se Sonce in kako svetilo srechata tako blizu, da se prekrijeta, nastane srechanje. Najbolj uchinkovit je Sonchev mrk, ko ob mlaju Mesec zavzame lego med Soncem in Zemljo. V takshno lego lahko prideta tudi Dvoobzornica in Tekach. Tedaj se gibljeta kot tochki preko Soncheve ploskve. Ostala osonchna telesa pa se lahko srechajo le za Soncem.