Revija SRP 135/136

Andrej Lutman

 

VRATARKA

 

Glasovi: vratar; pripravnik; zhenska; nadzornica; voznik; vratarka; podjetnik; upravnica

 

Tihi zvok sprejemnika, ki je ozadje glasovom.

Vratar: Kako: prvich, pa zhe zamujash. Zamudim na vecherjo. Che si nov, she ne pomeni, da nisi odgovoren.

Pripravnik: Prishel sem si le ogledat, kako bo ... kje bom zachel. Nisem she na razporedu.

Vratar: Kako ne?! Pa ga poglejva. Kaj ne pishe tukaj: uvajanje. Izvolijo ...

Pripravnik: Res. Nisem vedel.

Vratar: Ha! Dolzhan si mi vsaj pol ure. V lepi vratarski navadi je, da pridesh vsaj chetrt pred uro ... che se je kaj za pomeniti. Toliko za vnaprej. Ko bi prishel malo prej, bi zhe opravila.

Pripravnik: Res nisem vedel, da sem zhe v sluzhbi. Tudi malice nimam ... Pa zgoraj ... she delajo?

Vratar: So zhe konchali. Mir bosh imel. Morda kak tovornjak ... Zapishi shtevilke in uro. Z mrakom prizhgi luchi. Pridi, pokazhem ti stikala. Pa seveda ure. Hitro, zamudil si.

Pripravnik: Pa menite, da res kar delam? Ne morem se spomniti, da bi se bil zhe domenil.

Vratar: Si tukaj ali nisi? Torej?

Pripravnik: Vseeno ...

Vratar: Je mar prishel kdo drug? Ura bo pol. Toliko nihche ne zamuja. Oglasil bi se.

Pripravnik: Prav, saj poznam to podjetje in to vratarnico. Ena od bolj vrochih. Obchasno sem tukaj. Vem tudi za stikala in kje so ure. Lahko odidete. Le chudno, da sem tako nastopil ...

Vratar: No, kaj sem rekel? Mi je pa ostal kruh, sir in hrushki. In mleko. Prezhivish. Nadzornik je bil popoldan zhe tukaj. Morda pa kaj zadremljesh. Ukrasti tu nimajo dosti. Srechno!

Pripravnik: Srechno! She to: kdo me zamenja?

Vratar: Bosh zhe videl, ha!

Pripravnik: Chakajte, chakaaajte! Tu je nekaj, notri, pod mizo.

Vratar: Kaj pa je?

Pripravnik: Ne vem, diha.

Vratar: Pojdi stran, da pogledam. Svetilko mi daj ... tam, pri vratih na steni je.

Pripravnik: Vem, kje je ... tukaj.

Vratar: Hm, pa je res nekaj. Aha, vesh, kaj je? Ha, strah je. Le kaj prestrashi: zhival je.

Pripravnik: Zhival. Jo poznate?

Vratar: Seveda. Zhe od malega se ukvarjam z razlichnimi zhivalmi. Imava mleko in hrushki. Vesh kaj! Prej se she vpishi, da bo vse urejeno, che se kdo pojavi. Pa tisti krozhnik mi daj, da ji postrezhem. O-o, kakshen lepotec. Malo prestrashen, a ne prevech. Nalahno in pochasi se premikaj, da ni napeto, pa chimmanj korakov. To je redek gost.

Pripravnik: Kako pa se imenuje?

Vratar: Imenuje. Kar vprashaj, morda se ti pa predstavi.

Pripravnik: Nisem mislil ime ... Tako ... no, h kateri vrsti pripada.

Vratar: Kolikor vem, k zhivalski.

Pripravnik: Vem, vem, mislil sem drugache.

Vratar: Rad verjamem.

Pripravnik: Naj ga pogrejem? Mleko.

Vratar: Ni treba, saj ni bilo v hladilniku. Kar na krozhnik ga malo zlij, pa en hrushkin krhelj zraven. Da se pocedijo sline, che jih ima.

Pripravnik: Kakshna zhival je to? Mislim, da je she nisem videl.

Vratar: Rad verjamem. Hoohoj! Poglej, jesti bo zachelo. Ne slini se, kolikor lahko vidim. Ho, zhe pije, glej. To je dobro znamenje za tvojo sluzhbo. Tak obisk ni prav pogost ... sam se imel zgolj dva, se mi zdi. Ta bo tretji, skupen nekako. Ja, kdo bi si mislil, da se bova tako zvezala. Z zhivaljo. Si ti kdaj kaj takega pomislil?

Pripravnik: Oh, ne vem. She vedno mislim, da sem nocoj po pomoti v sluzhbi.

Vratar: Nikakor. Pa saj jo vidish. Poglej, se je zhe hrushke lotilo, poglej!

Pripravnik: Vidim ... da, lepa zhival je. Pa menite, da je to res kako znamenje?

Vratar: Vsekakor, verjemi mi.

Pripravnik: Prvich vidim nekaj takega. Jih je dosti tod okoli?

Vratar: Tega pa ne bi vedel.

Pripravnik: Kako? Saj ste rekli, da ni prvich.

Vratar: To zhe, a s tistim nisem misli tega.

Pripravnik: Ne razumem ... Pa spole menjujete, pa ...

Vratar: O, drek, poglej, naa, koliko je zhe ura. Prevoz sem zamudil. Dobro, da je she eden. Vidish, kaj se zgodi, che zamudish. Namesto da bi se ti sam ukvarjal s tem, se pa oba. Kako potem to ne bi bilo znamenje? V navezi in zavezi sva si, kaj hocheva. Bilo bi seveda precej enostavnejshe za oba, posebej pa she za zhival, che bi se ti sam z njim ukvarjal. Sicer pa: kaj bi pa ti storil, che bi bil sam s tem?

Pripravnik: Ne vem. A mislim, da bi se prej ali slej domislil chesa podobnega. Ko bi me minil strah in bi sploh videl, kaj je. Jaz ne bi shel tako zraven. Verjetno bi ga s kako metlo preplashil in bi zbezhal ...

Vratar: No, no, si kar mislim. She dobro, da si zamudil. Nisi mi vech dolzhan pol ure. Kako bi se potem le konchalo za zhival in vse nas, che bi jo ti morda poshkodoval, a? Si pomislil tudi to? Ne? Si kar mislim.

Pripravnik: Kaj pa bi se zgodilo?

Vratar: Kaj pa bi se zgodilo? Ne vem, kako naj pa vem. A zgodilo bi se. In preprichan sem, da nich prav prijetnega. Koliko chasa pa zhe vratarish?

Pripravnik: Ja ... s presledki bo kakshnih ... no, dobro leto.

Vratar: Aha. No, v tem chasu si gotovo zhe naletel na kako chudno stvar ali dogodek. Nekaj, kar te je vzburilo ...

Pripravnik: Ne vem, ne morem se chesa takega spomniti ... Ne vem, che je bilo kaj takega, mochnega ...

Vratar: No, ko bosh o tem gubal chelo, pa pojdi do ur. Chas je za obhod.

Pripravnik: Ne bi shla skupaj, da bo zhival imela mir?

Vratar: Dober predlog. Tudi sam si moram pretegniti nogi, ko pa sem se zasedel ob chakanju nate.

Pripravnik: Pretiravate, se mi zdi. Greva?

Vratar: Pretiravam? S chim le? Greva. Opa, pochakaj, glej! Zhival tudi gre. No, pa je zunaj. Odlichno, she eno dobro znamenje, kdo bi si mislil!

Pripravnik: Ja, kdo bi si le lahko mislil.

Vratar: Zajedljiv si, pa kaj ti morem? Opa, poglej ga, kako koraca. Prav pochasi, nich ne bezhi. Kako je to jasno. Sam vidish, kako gre. Pa kaj mislish, da to niso znamenja? Kako si prevzeten.

Pripravnik: Ne vem, o chem govorite.

Vratar: Ne vesh? To si rekel? Hm, ti je dolgchas? Kdo bi si mislil. Popolnega tepca mi poshljejo, a? Chesa vse ne dozhivish.

Pripravnik: Ne razumem. Nisem hotel biti zhaljiv, oprostite.

Vratar: Prav brigajo me tvoje zhaljivke in vse ostalo. Ne prepoznash, to je. To je tisto, kar me zachenja skrbeti. Kako bosh vrataril, a? Ne vidish znamenj. Kakshno bo tvoje vratarjenje, se sprashujem. No, si se zhe spomnil kakega podobnega trenutka, znamenja, kot je bilo to?

Pripravnik: Ne she.

Vratar: Kaj morem. No, pa je odkoracalo. Da vesh, to ti pach she moram povedati, da so vse odshle v isti smeri kot pravkar tale. Hmm, morda sem ti pa to moral sporochiti, morda pa ... hm, to bi pa shlo ... Pa saj niti ni tako pomembno. Pomembno je, da se je na takshen nachin zgodilo. Pridi, greva k uram.

Pripravnik: Je zhe mimo, zamujava, ho.

Vratar: Nich zato. To se uposhteva. Preprichan sem, da se ne opazi. In tale pravkar je bil mochan. To pomeni, da od uprave ne dobiva opomina z zagovorom, kar sodi k taki zamudi pri urah. Zato pa zdaj le hitro, da ne zamochiva she bolj. Pojdi zdaj do ur. Pridem za tabo. Ej, pa kakshen dolgchas je bil. In kaj naredi zamuda ... pa pravish, da nocoj nimash sluzhbe ...

Pripravnik, od dalech: Mojster, mooojster, pridite! Hitro, mojster!

Vratar: Uh, kaj neki pa je? Pa ne, da se nadaljuje? Ja! Slishim! Pridem!

Pripravnik: Nekdo je v manjshi stavbi zadaj. Videl sem postavo.

Vratar: Si preprichan? Veter in sence naredijo marsikaj tam zadaj.

Pripravnik: Ne, nisem se zmotil. Notri sem videl luch, za hip, nato pa postavo, ki se je premikala. Nato sem vas poklical.

Vratar: Morda bi bilo bolje, da me nisi. Morda te je she kdo slishal.

Pripravnik: Zdaj pa vas sumim, da si vse skupaj krepko domishljate in se delate norca iz mene, pripravnika.

Vratar: In zato naj bi zamudil na vecherjo in, che bo shlo tako naprej, tudi zadnji prevoz? Mislish, da si res tako duhovit? Zhivci te izdajajo. Prevech hrupno in vidno delujesh. Morash biti prikrit, da te napad ne dobi s presenechenjem. Vidish: po zhivali postava v stavbi. Imash svetilko? Hitro ponjo. Pochakam te. Svojo sem vzel. Da si mi takoj nazaj.

Zhenska, od dalech: Tukaj sem, pridi. Pridi, kaj chakash, tu sem. Konchno si me dochakal. Pridi, preden se mladec vrne. Druge ni, zdaj vesh. Sem le jaz, ki te chakam. Vsako noch in vsak dan. Tukaj. Mladi me je videl le kot senco, tebi se kazhem popolna. She malo chasa imash, da stechesh k meni. Nato se mladec vrne in izginem. Ne najdeta me, a kar ishchita, bo preprichljivejshe. Zanj in zame, ha. A pridi, pridi, che imash chas. She malo. Pridi! Pridi ...

Vratar: Kdo si? Kaj delash tukaj?

Zhenska: Pa kaj zdaj sprashujesh ... Dobro vesh zame. Ne sprenevedaj se, pridi sem, ti pravim. Pa izvesh vse ...

Vratar: Se mi blede? Vem, nisem dovolj prespan, vedno dremljem in bedim. Nisem naspan, vem. Pravili so mi o tem. Kar zgodi se, kar pojavi se ... Lepo, da je to v obliki tebe. Vshech si mi.

Zhenska: Zdaj pridi sem. Mladec se vsak hip vrne.

Vratar: Zdaj ne. Ko bo vech chasa in ko bom sam. Naslednjich sem tudi nochni. Tedaj zaplesheva, prav?

Zhenska: Aha, bojish se. Takshen si torej. Slabich. Samo napihnesh se. Pa nich. Zdaj ali pa nikoli. Hitro, che hochesh.

Vratar: Izsiljujesh. Kaj bom imel od tega? In kaj ti?

Zhenska: Izgovoril si se. To je vse, kar zmoresh. Pa nich.

Vratar: Pochakaj ...

Pripravnik: Mojster, sem zhe tukaj. S kom pa se pogovarjate?

Vratar: Nisi videl?

Pripravnik: Kaj?

Vratar: Postavo. Z njo sem govoril.

Pripravnik: Pa kaj se norchujete iz mene? Zhe ves chas me hochete v nekaj vplesti.

Vratar: Le v kaj naj bi te vpletal?

Pripravnik: Ne vem ... Morda v to, da mi hochete vsiliti svoj pogled na dolochene dogodke ... Po svoje razlagate svet in hochete, da ga she sam tako.

Vratar: Kaj si pa domishljash? Kdo ti kaj hoche? Dozhivela sva pach to, kar sva, in to je vse. Kako pa vse skupaj ti razlagash?

Pripravnik: Ne vem, che je prav zdaj chas za to. Kaj pa postava v stavbi?

Vratar: Je ni vech. Saj prav z njo in o njej sem govoril.

Pripravnik: Kdo je bil?

Vratar: Pochakal bi, pa bi videl. Ko bi imel svetilko, se ne bi vrachal ponjo, in bi videl obiskovalko.

Pripravnik: Obiskovalko? Vi ste me poslali po svetilko.

Vratar: Seveda. In to je tudi razlog, da sumim v tvoje sposobnosti vratarja. Nisi obchutljiv, to je. Premalo chutish. Mislish, da o vratarjenju zhe vse vesh. To prav mogoche, da res. A res je tudi, da ne chutish. Ko bi bil prejle chutil, ne bi nasedel mojemu skoraj ukazu, da pojdi po svetilko. Uprl bi se mu. Verjetno res nisi za vratarja. Nich zato. Bodi vesel, da sem ti sploh povedal. Bosh pach pochel za denar kaj drugega. Tu ne bi bil zadovoljen. Postal bi raztresen, in tako pochasi brez odgovornosti.

Pripravnik: Kako morete kar tako oceniti ...

Vratar: Ha, kako. Vratar sem vsaj zhe toliko let, kot ti zhivish. Nekaj chasa sem bil tudi nadzornik, a sem se vrnil v vratarnico. Ljubshe mi je. Tu sem prezhivel na tisoche nochi. Pa da se neham hvaliti ...

Pripravnik: Kam je pa odshla ... postava.

Vratar: Tja, od koder je prishla. Iz senc v sence. Imel sem prav, ko sem ti bil prejle rekel, da veter in sence gospodarijo v tem predelu zemljishcha. Tu je bilo nekoch mnogo ljudi. Bilo je zabavishche. Ne za dolgo, a dovolj, da je stavba dobila drugachen pechat. Tu so se bili zbirali kar najrazlichnejshi ljudje, se druzhili, prepirali, sovrazhili, predvsem pa ljubili, tako ... dobesedno. Ne vem, kako je bilo, saj nisem bil z njimi. Le slishal sem jih, videl redko, saj je zemljishche imelo tedaj she eno vratarnico. Prav za tiste ljudi. Sam sem vedno vrataril v tejle. Slishal pa sem marsikaj ... Ti, bi skoraj pozabil, si opravil z urami?

Pripravnik: Oh, ne. Pohitim.

Vratar: No, vidish, kako ti ne gre od rok. Morda pa se morash bolj potruditi. Morda pa bosh s trudom dosegel, da ostanesh tu. Vesh, s trudom se vse dosezhe. Tudi chutenje okolja, kar je osnovna lastnost dobrega vratarja.

Pripravnik: Pa vseeno: videl sem luch in postavo. Mimo tega ne morem.

Vratar: Pojdi, greva skupaj okrog ur. Videl pa si tisto, kar si hotel videti. Tako gre to.

Pripravnik: Uh, ko zdaj pomislim ... da, strinjam se. Kako veste? Je tudi z vami tako?

Vratar: Tudi. Tako je bilo, dokler nisem neke nochi zachutil, da je nekaj tukaj. Prav sem bil premishljeval o tem, ko sem zachutil nekakshno prisotnost, ki je drugje na tem zemljishchu ni bilo. Hodil sem bil tod okrog, obseden. Pa sem se domislil: nekako sem ocenil, kje je chudnosti, da tako rechem, najvech. Tja sem postavil uro, jo do konca navil in pustil. Naslednji vecher sem jo vzel s tal in jo primerjal z drugo. Razlika je bila ochitna. No, kaj pa o tem mislish?

Pripravnik: Oh, verjetno je zaradi vlage zaostala ...

Vratar: Od kod ti podatek: zaostala? Sam ti ga nisem dal. Bedno sklepash. No, kakorkoli, prehitevala je. Za skoraj chetrt dne, si mislish?

Pripravnik: Ne verjamem.

Vratar: Pa nich. A si jo vseeno videl, doli, v stavbi.

Pripravnik: Mmh, che pomislim, da na tem delu tudi ure ni, imate morda she prav, da je nekaj tukaj.

Vratar: Glede ure ... Bila je na zachetku. A je ves chas nekaj nagajalo, so rekli in jo odstranili. Tako je to najdaljshi odsek na obhodu brez ure. Tudi stavbi v tem delu sta brez uporabe, propadata. Sta zhe motechi za vse, tudi za lastnika. Kmalu bo tod drugache, se mi dozdeva.

Pripravnik: Pa mislite, da se kaj tu ... spreminja?

Vratar: Se. To je tisto. In tisto je to. Narashcha. Mochni se. Vsaj tako chutim. Razrashcha se, tako. In postava je vedno mochnejsha, mlajsha, polnejsha. Kmalu se lahko odlepi in zazhivi.

Pripravnik: Odlepi od chesa?

Vratar: Oh, samo tako si predstavljam: da je she v stopnji razvoja, pa da je nekako priklenjena na ozemlje. Ko se dovolj okrepi, bo pach prekinila vez in prosto zazhivela.

Pripravnik: Je zhenska?

Vratar: Meni se tako kazhe. Sochna stvar. Tebi se lahko pokazhe kot kak stvor. Videl si senco, kaj pa vem ... Bolj samski sem, pri tebi zna biti drugache. Imash dekle?

Pripravnik: No, hmm, imam, a ne za stalno.

Vratar: She menjavash, ha?

Pripravnik: Pa ni ravno tako ...

Vratar: No, pustiva. Tu bosh lahko marsikaj v tej smeri tudi sam s seboj pochel, he, he, he.

Pripravnik: Ni me potrebno zhaliti. Ne odlochate vi o tem.

Vratar: To imash pa prav. Lahko pa o tem izrechem karkoli, se ti ne zdi?

Pripravnik: Lahko, a se morate odgovorno zavedati posledic vsega.

Vratar: Ja, da se ne poshchijem, kaj pa klobasash. Che hochesh biti tu in sluzhiti denar, morash prebiti z mano she slabo uro pripravnishtva, in na podlagi vsega bom presodil, kaj sporochim naprej. Od mene je odvisno, ali ostanesh tu ali ne. Jasno?

Pripravnik: Kaj vi odlochate?

Vratar: Kdo pa lahko? Vidish she koga, ki je s tabo?

Pripravnik: Kaj pa postava?

Vratar: Ona te zaznava ne glede na vse. Odlocha pa she ne, ha. Ha, mogoche bi bila pa ona najboljsha sodilka, kdo je sposoben za vratarjenje in kdo ne.

Pripravnik: Uh, ni to zhe malo ... blaznost?

Vratar: Blaznost? Ti ... pa mi povej, kaj ni blaznost? Katero nashe dejanje ali pochetje ni blaznost?

Pripravnik: To je pa tezhko vprashanje ... Bi odgovoril z: pravilno zhiveti.

Vratar: Odlichno si odgovoril. Dodal bi le, da je to najvechja blaznost, a to je le opomba. Aha, da ne pozabim, te kljuche poglej. Vchasih jih pride kdo iskat. Pa tu se mora podpisati in napisati, chemu jih potrebuje. Tam mora biti nekaj pomembnega. Nisem she odkril, kaj. Vse je zelo skrivnostno okoli tega. V vsem tem chasu, ki ga prebijem tu, mi she ni uspelo tega izvedeti, si mislish. Mora res nekaj biti tam, za tistim kljuchem. Tudi ne vem natanchno, kje se nahajajo prostori, ki jih ti kljuchi odpirajo. Vstopa v tiste prostore nimamo odobrenega, ne glede na karkoli. Le obvestiti je potrebno. Tu je shtevilka. Smo le vratarji, nich vech in nich manj. Nimamo popolne odgovornosti, kar je morda tudi lepo v tem poklicu. Le opazujemo, zapiramo in odpiramo duri, kaj zabelezhimo, pa gre.

Pripravnik: Kaj pa sploh pochno tu?

Vratar: Menim, da nekaj za vojsko. Ne vse, a dobrshni del gre tja. Vesh, vsi tu so zelo skrivnostni. She chistilke in chistilci. In tudi ne moresh kar tako priti sem, na obisk ali morda v sluzhbo. Nismo namrech varnostniki, to morash lochiti, cheprav se nas vchasih mesha z njimi. No, tudi tebe so izbrali na podlagi dolochenih podatkov, sicer ne bi prishel na to mesto. Ne pride vsak sem.

Pripravnik: Pretiravate. Prav lepo sem shel do posredovalnice del, kjer mi je bilo predlagano vratarstvo, pa sem zachel, takrat. Vmes pa nich, po chemer naj bi me preverjali.

Vratar: Kako pa mislish, da bi te preverjali? Tihe vaje in nareki? Opazovali so tvoje delo. Kolikokrat si zadremal, zamudil, bil povrshen ... Tudi uchni uspeh je dejavnik. Pa so te sestavili in na podlagi vseh podatkov se je rodila odlochitev, da bosh smel tu vratariti. A vse se je zgodilo nekajkrat hitreje od chasa, ki sem ga porabil, da sem ti to povedal. Imajo nas v rachunalniku, to mislim. Pa nas ocenjujejo in razporejajo. A vseeno, obchutka she nimash. Morda pa ti ga prav nocojshnji dogodki prinesejo ali obudijo.

Pripravnik: Uh, je to vse tako zapleteno ... morda pa res nisem za take stvari.

Vratar: Ne obupaj prehitro. Vrniva se v vratarnico. She s to uro opravish, pa sva konchala.

Pripravnik: Prilegel bi se chaj, hm.

Vratar, sreba chaj: Dobrega si skuhal, mochan je.

Pripravnik: Nauchil sem se od nekega starega vratarja. Bil je zhe v pokoju, a je she hodil tja. Popoldan. Moja prva vratarjenja. Tudi dremati me je uchil.

Vratar: Kaj pa vratarke?

Pripravnik: Ho, ne poznam. Nobene. She najblizhji sem si bil s snazhilkami.

Vratar: Tudi to je pomembno. Vchasih so edini vir dolochenih podatkov.

Pripravnik: Glej, premene svetlobe. Vozilo se priblizhuje.

Vratar: Morda tovornjak ...

Nadzornica: Dober vecher!

Vratar in pripravnik: Dober vecher!

Vratar: Ste novi?!

Nadzornica: In stalna. Je kaj novega?

Vratar: Nich, razen uvajanja.

Nadzornica: Je pa zhe krepko chez uro. Ne gre?

Vratar: Gre, gre; malo sva se razgovorila. Ne mudi se mi. Dva dni sem prost.

Nadzornica: Vse je urejeno. Srechno.

Vratar in pripravnik: Srechno!

Pripravnik: In kaj bova zdaj?

Vratar: Le kako naj vem za oba? Zase vem, da zadremljem, to tudi tebi predlagam, saj se nadzornica verjetno ne vrne, sploh pa sedaj, ko sva oba tu.

Pripravnik: Pa ure?

Vratar: Prav vseeno je. Bolj proti jutru, mislim, da bo zadostovalo. Ne preverja se na drobno, razen che ni kaj izjemnega ali zanimivega. Poznam primer, ko je shlo skozi tudi brez ur. A to je izjema. Je pa tu vsekakor zemljishche, ki ima vpliv na vse, kar je na njem ali v stiku z njim. Toliko ti povem pred dremezhem. Pa tudi dremezh je tu drugachen. Poskusi.

Pripravnik: Vse to je spet eno veliko pretiravanje.

Vratar: Tudi mogoche.

Pripravnik: Hmmm ...

Vratar: Nich, a si za to, da si ogledava tiste prostore, ki jih imajo tam tako skrbno pod nadzorom? Res me mika tja. V dremezhu, seveda. Skupaj nama nemara uspe. Sam ne pridem skozi. Imajo polje, ga chutim, mochno polje, vsaj zame. Skupaj pa greva skozi, se mi zdi.

Pripravnik: Ne vem, o chem govorite.

Vratar: O dremezhu, o potovanju v bedenju. Kaj se nisi tega uchil pri starem?

Pripravnik: Ja, tudi o tem mi je govoril, zdaj se spominjam. Kot bi bil to zhe popolnoma pozabil. Potovati v dremezhu, ja, tudi to sva pochela s starim vratarjem. In varovanje zemljishcha v dremezhu, tudi to.

Vratar: No, vidish, le spomniti se je bilo treba.

Pripravnik: Lahko vidim, vsega sem se spomnil, le ne vem, kako sem lahko vse to tako preprosto pozabil.

Vratar: Se zgodi pogosteje, kot bi si chlovek lahko le mislil. Predvsem takshne stvari se kaj zlahka pozabi. Mislish, da je igra, da je zapravljanje chasa, pa ni. Pravzaprav je tako, da ti mora kdo vse skupaj spet obuditi, pa se zgane spomin in je. Delujesh. Tako to gre.

Pripravnik: Nekako vam kar verjamem.

Vratar: Nekaj chasa bom she vodil sam, da se spet privadish, nato pa prevzamesh. Ko bova zhe notri. In za ven. Tudi vzvratno polje naj bi bilo tam.

Pripravnik: Po tem, kar pravite, zna biti, da so tam res prave stvari.

Vratar: Udobno se namestiva ... Tu imajo res prave stole za dremezh. Predlagam, da se dobiva pri prvi svetilki, takoj za drugo uro.

Pripravnik: Velja. She ugasnem stropno luch, privijem sprejemnik ...

Vratar: Da, pa tudi to okno spredaj zapri, pa onega zadaj pripri, pa samo zgoraj, toliko, da se slishi od zunaj ...

Pripravnik: Takoj.

Vratar: ... da, svetilka je dobro izbrana ...

Pripravnik: ... hitro sva se nashla ...

Vratar: ... chutish napetost ...

Pripravnik: ... polje ...

Vratar: ... kozhico ...

Pripravnik: ... in skozi greva: zdaj!

Pripravnik: Mojster, ste tu?!

Vratar: Mhmm.

Pripravnik: Mojster! Me slishite? Sledite mojemu glasu! Mojster! Sem pridite ...

Vratar: Aha, a-ha, ti si to, he, he ...

Pripravnik: No, je zhe dobro.

Vratar: No, si jo videl?

Pripravnik: Sem.

Vratar: In?

Pripravnik: Nekakshno neumnost bom izrekel: znana mi je, poznam jo; bila sva zhe skupaj, nekje. Ne vem, nich ne vem. Grozno je.

Vratar: No, pa si se obesil, he, he ... kot smo se vsi. Vse je znano, zhe videno, pa srechujemo v budnosti. Dremezh je le preizkus: che znash potovati v dremezhu, lahko obishchesh vse to kadarkoli. In da vesh, zdaj je oklic: postal si pravi vratar! Pripravnishtvo je tako rekoch mimo.

Pripravnik: Hja, kaj pa vse to pomeni?

Vratar: Mirno se posmehuj. Pomeni, da vesh za vrata in da znash do tja in skozi. Ostalo in nadalje prevzame tisto, kar se ti kazhe kot ona.

Pripravnik: Se kazhe kot ona?!!

Vratar: Tochno. Kaj mislish, da je res ... ona? Imash tezhave s spolnostjo? Tudi ti? Nekaterim se namrech ne kazhe vech kot ona. Nekateri vidijo polje drugachnosti.

Pripravnik: Kako?

Vratar: Zhe izvesh od njih, che izvesh; che jih srechash.

Pripravnik: Kako ... che jih srecham ... kje?

Vratar: Vse ob svojem chasu, che ta chas bo, he, he ...

Pripravnik: Spet pretiravate.

Vratar: Ja, che chlovek tako pogleda, se zgodi, da se prichne prva zora kazati, poglej!

Pripravnik: Kako, bo zhe jutro?

Vratar: Kmalu, kakopak.

Pripravnik: Pa koliko chasa sva bila notri, v dremezhu?

Vratar: To je lahko zelo razlichno. Natanchno se ne da dolochiti. Kdo bi potem she ukvarjal z urami? Vse to se uposhteva, vsaj tako se kazhe.

Pripravnik: Kako je torej vse to narejeno? Vem, sanjam, vem, zakaj sem kar naenkrat nastopil sluzhbo. Pravzaprav tu she nisem bil. Le znano mi je. Kot ona ali ono ali karkoli zhe. Morda pa je to vratarska blaznost. Poglejte! Zhival se je spet pojavila.

Vratar: O, o, kaj pa je to? Nich, tega bo pa treba odgnati, jutranje je.

Pripravnik: Odgnati?

Vratar: Da. Vzemi metlo, da ne poshkodujesh.

Pripravnik: Metlo? Kako, prej ste drugache govorili.

Vratar: Drzhi, a s tem je drugache. Morda ... che bi imel rokavice ... Ne! Vzemi brisacho, pa notri zavij, pa prenesem.

Pripravnik: In zakaj je jutranji takshen, da ga –

Vratar: Pozneje o tem. Daj, ovij ga, she spodaj, tako ... zdaj mi pa podaj. Uf, prav tezhko je. Tolstezh, ha. Shkoda, da je prishlo ob zarji. No, greva, da odneseva stran.

Vratar: Tu, pri svetilki ga spustim.

Pripravnik: Bo pomembna smer njegovega odhoda?

Vratar: Mislim, da bolj najina zanj. Na, zhival, izvoli, tu bodi. Zdaj se pa kar hitro vrniva v vratarnico.

Vratar: Tole jutranje je hinavsko. Ne reshish se jih zlepa. Zalezhejo se v tvoje zhivljenje in hochejo vedno vech pozornosti.

Pripravnik: Spet pretiravate. Kako bi takshna zhival lahko postala tako mochan dejavnik?

Vratar: Uh, kako izborno izrazhanje. Pa ja ne mislish, da bi ti bilo stalno za petama? Ne, ni zhival tisto, kar bi poseglo v zhivljenje. Bil pa bi dolochen splet dogodkov, ki bi jih lahko povezal le z zhivaljo. Pa dovolj o tem, da se ne vrne. Saj si videl, od kod je bilo prishlo.

Pripravnik: In imelo je nekakshno senco pred sabo.

Vratar: Oho, dobro opazujesh. Prav ta senca bi bila lahko usodna, che se je ne bi pravochasno znebila. In senca bi rasla, se prilepila na naju in sprozhila dolochen tek dogodkov.

Pripravnik: Bi umrla?

Vratar: Ah, tudi lahko. Kako si temachen. Lahko bi se zaljubila v kako usodno zhensko. Ali pa kaj drugega. Kdo bi vedel.

Pripravnik: Da, nikoli ne izveva.

Vratar: Ne, tega nikoli. A zdaj vsaj vesh, s chim imash lahko tu vse opraviti. Tole z urami je she najmanj. A zapomni si: z urami se morash ukvarjati, che ni posebnih dogodkov in s tem ukrepov! O vsem pa natanchno zapishi.

Pripravnik: Tudi to nocoj?

Vratar: Ja kaj pa mislish? Sem mar jaz v sluzhbi? Kar zachni, grem do ur. Morda pa bo zdaj malo miru.

Pripravnik: Tudi sam pojdem na svezhi zrak.

Vratar: Hm, ne vem, che ti bo koristil, zgodaj je she. Pochakaj, da se skoraj zdani. Najbolj bi bilo, da si skupaj s prvim sonchnim zharkom stopita naproti. Zdaj rajshi zapishi, saj ni treba na dolgo.

Pripravnik: Hm, veliko je tega. Ne bi raje skupaj?

Vratar: Ne izmikaj se. Te je strah?

Pripravnik: Ne, ni to, le prevech je vsega. Ko kaj od tega poskusim povezati v stavek, me tako chudno spreleti.

Vratar: Ja, so pach nove izkushnje. Se bosh moral kar navaditi. Po domache pa se temu reche, da si postal obchutljivejshi. Torej: pishi; grem do ur.

Pripravnik: No, ja, drzhi ...

Nadzornica: Dobro jutro.

Pripravnik: O, o, ja, dobro jutro, kje ... oh, ste me presenetili, hm, pishem, bilo je toliko ...

Nadzornica: Naj vidim; ho, kar dolgo porochilo. Ni na dolgo ... Kako, notri sta bila? Povej, imajo she tisti velik ribnik?

Pripravnik: Imajo. Skakal sem vanj ... oh, ne vem, ne verjamem vech, zdaj, ko to govorim, se mi zdi, da lazhem, da si sproti izmishljujem.

Nadzornica: Tako je to urejeno. Ne zdi se nam verjetno, pa se s tem ali takshnim ne ukvarjamo. Ta vratarnica je redkost, ki si je ne zasluzhi vsakdo. Je zachetek nechesa, kar presega vsakrshno vratarstvo.

Pripravnik: Kako, ne razumem.

Nadzornica: Ja, kako pa mislish, da se napreduje?

Pripravnik: No, o tem pa she nisem razmishljal.

Nadzornica: Saj ni potrebno. Pomembno je le, da odgovorno opravljash svoje dolzhnosti, ko si tu. Pa da si tochen in zanesljiv. Ostalo po dogovoru. Sicer pa ti vech o tem pove, ko se vrne od ur. Imash pa srecho, da si je cel delavnik vzel zate.

Pripravnik: Bila naj bi taka znamenja, pravi. Zhival in ostalo. Kot sem zapisal.

Vratar: Oho, kaj spet nadzor? Tretjich danes. Drugich vas vidim. Je kaj narobe?

Nadzornica: Ne, nikakor. Le dogaja se, kajne? Na upravi sem izvedela, da bo tu uvajanje. Pa je bilo kar uspeshno, kot lahko zasledim iz porochila, ki pa she ni dokonchano in verjetno tudi ne dokonchno. Opazila sem namrech precej nedorechenosti. No, veselo na delo. Odhajam.

Vratar: Ne, prosim, imel bi par vprashanj.

Nadzornica: Za par naj bo, a ne vech.

Vratar: Dorecheno.

Nadzornica: Torej?

Vratar: Mlad je she, pa zhe nalagash toliko smisla.

Nadzornica: Pa kaj! Si ga priuchil ali ne?

Vratar: Seveda, a vendar –

Nadzornica: Nich vendar. Kolikor mi je znano, je do zdaj she vedno zamochil. She dobro, da je sploh prishel na razpored. Che bi imela vpliv, dvomim, da bi ga ponovno sprejela. No, pustiva. She vprashanje?

Vratar: Kako –

Pripravnik: Oprostita, da se vmeshavam, a me zanima, ali se o mêni pogovarjata?

Nadzornica: Ha, pogovarjava se o méni, ne o tebi. Za zamenjavo gre. Nadaljuj!

Vratar: Torej: kako mislish, da je potrebno prirediti porochilo, da bo shlo skozi?

Nadzornica: Prirediti?

Vratar: Seveda. Pa menda ne mislish, da bi shla v podrobnosti, ki se kasneje lahko izkazhejo za postranske zadeve?

Nadzornica: Menim, da sprashujesh neumnosti. Saj vendar nisi zachetnik. Koliko takshnih porochil si zhe napisal?

Vratar: Vem, a vendar ...

Pripravnik: Pa saj se prav o mêni pogovarjata!

Vratar: Dobro poslushaj: v lepo vratarsko navado sodi tudi to, da se ne vmeshavash v stvari, ki se te ne tichejo.

Pripravnik: Pa saj se me tichejo!

Nadzornica: Pojdi na obhod, da se s tvojim predpostavljenim v miru pogovorim. Koliko vem, bo potrebno odpreti glavna vrata za vozila in postoriti vse v zvezi s tem. Tovornjaki morda zhe kmalu pripeljejo. Dani se. Ura je zgodnja.

Pripravnik: Pa naj bo. Kaj je zhe treba postoriti?

Vratar: Kaj mi nisi bil zagotavljal, da si zhe bil na tem delovnem mestu?

Pripravnik: Seveda, a preverjam, ali to drzhi. She vedno me namrech moti, da sem morda po pomoti tukaj.

Vratar: Ne zachenjaj spet. S takimi dvomi sva opravila. Si tu ali ne?

Pripravnik: Ne vem vech. Na trenutke me ima, da sploh nisem tukaj.

Nadzornica: Kaj pa je s tabo? Si preutrujen? Daj, poglej, kdaj je naslednjich na razporedu.

Vratar: Trenutek ... Pojutrishnjem popoldan. Mirno se spochije. Torej: na obhod!

Pripravnik: Pa che grem kar lepo domov?

Vratar: Te mika?

Nadzornica: Dovolj vaju imam. Uprava prichakuje natanchno porochilo. To pa je tudi vse, kar se mene tiche.

Vratar: Ne, pochakaj! Ti pa na obhod! Pa ne hodi prehitro nazaj.

Pripravnik: Trenutek. Kolikor vem, imam tu jaz zdaj glavno besedo. Sem namrech sam odgovoren za vse dogajanje na tem ozemlju. Drzhi?

Nadzornica: Ne drzhi povsem, a sprejemam takshen ugovor. Greva midva?

Vratar: Kaj pa vem ... Gre mi zgolj za to, da bo porochilo delovalo, saj vesh.

Nadzornica: Odlochi se zhe.

Vratar: Dobro, ostanimo tukaj, ti fant pa molchi, da se dogovorim. Gre se tudi zate in tvojo prihodnost. Porochilo bo osnova za nadaljnje ukrepe v zvezi z dogajanjem na zemljishchu, kamor nimamo vstopa. Potrebujemo namrech dolochene podatke, ki pa jih od podjetja ne dobimo. Uprava meni, da so za nas nujni, a podjetje trdi, da ni tako.

Pripravnik: Zdaj vaju pa imam!

Nadzornica in vratar: Ven!

Pripravnik: Ne grem. Vidva pojdeta. Predvsem pa zahtevam od vas, nadzornica, kake papirje, da ste res nadzornica.

Nadzornica: Mislim, da sva se prenaglila.

Vratar: Strinjam se. Ti pa mirno lahko odidesh. Odgovornost za vse poslej prevzemam nase. Prvi obchutek me ni prevaral. Nisi sposoben.

Pripravnik: Usposobljen pa sem.

Nadzornica: Za kaj le?

Pripravnik: Vi oziroma ti nisi nadzornica. Vam pa povem, da se mi dozdeva, da ste imeli prav glede tiste sence v stavbi. Ozhivela je.

Vratar: Ho, postajash zabaven. Lahko ostanesh, a odgovornosti ne preklichem.

Nadzornica: Kdo da sem?

Vratar: Aha, nisi she natanchno prebrala porochila, ki ga je napisal. Che bi ga, bi vedela, na kaj misli.

Nadzornica: Ni mi bilo potrebno. Pa tudi ni dokonchno. Sicer pa se mi dozdeva, da tudi sama potrebujem pochitek. Morda mi odobrijo celo bolnishko. Zhe dolgo nisem bila. Tudi na dopustu ne. Pozna se mi.

Pripravnik: Vem, da sem vaju prepoznal.

Vratar: Le po chem?

Pripravnik: Prvich sta se vikala, zdaj se zhe ves chas tikata.

Nadzornica: Kako? Aha, pa saj vesh: Najprej se vika, nato tika. Se dogaja tudi obratno?

Vratar: Meni se je zhe. Enkrat.

Nadzornica: Res? O tem mi nisi nikoli govoril. Pa se dolgo poznava.

Pripravnik: No, prav na to sem mislil. Ko ste ali ko si sinochi prishla na prvi nadzor, sta se vikala. Drzhi?

Nadzornica in vratar: Kdo bi to vedel ... Ti?

Pripravnik: Kako skladno govorita. Sta se nauchila na pamet?

Nadzornica in vratar: Seveda. In she mnogo drugega. Tudi plesheva skupaj.

Pripravnik: Pokazhita!

Tovornjak.

Vratar: Menim, da kar ti odpleshesh. Bosh omogochil tovornjaku vstop?

Pripravnik: Lahko. Kaj zhe je potrebno postoriti?

Vratar: Si zmeden?

Pripravnik: Che zhe sem, sem zaradi vaju. Begata me. Kako naj bom potem zbran in ostalo, kar sodi zraven.

Nadzornica: Si ga slishal? Kar ne morem verjeti.

Vratar: Po vsem she to dozhiviva. Morda bi moral tudi jaz zaprositi za kak teden –

Hupanje tovornjaka.

Vratar: Ali dva –

Hupanje tovornjaka.

Vratar: Hm, nich ne bo. She izgovoriti ne uspem, kaj shele da bi dobil odobreno.

Nadzornica: Vseeno poskusi. Kako besedo zate rechem.

Pripravnik: Kdo bo pa zame kaj rekel?

Vratar: Odpri zhe vrata, vendar.

Pripravnik: Takoj. Tako, je v redu?

Nadzornica: Priden.

Vratar: Zdaj ga pa she usmeri na prostor, kjer odlozhi tovor.

Pripravnik: Kje je ta prostor?

Vratar: Pa o chem se zhe ves chas pogovarjamo?

Nadzornica: Imam obchutek, da se spreneveda.

Vratar: Si slishal?

Pripravnik: Kje je prostor?

Nadzornica: Preprichana sem, da se spreneveda.

Vratar: Pustiva zdaj to. Tovornjak chaka. Torej: gresh ali ne?

Pripravnik: Rad, a ne vem, kam.

Vratar: Pridi torej, pokazhem ti. Lahko she toliko pochakash, da se vrneva?

Nadzornica: Menda, a ne odlashajta. Imash kje kak chasopis?

Vratar: Seveda. V torbi. Postrezi si.

Voznik: Kaj pa imate spet tam?

Vratar: Dobro jutro. Nich, nich, le pripravnik ni she utechen.

Pripravnik: Le izgovarjajte se.

Voznik: Pohitita. Polno imam.

Vratar: Seveda, takoj. Ti pa utihni in glej, che te she zanima ta sluzhba.

Pripravnik: Naj premislim ...

Voznik: Ta pa hitro dojema, kaj?

Vratar: Hm, ne bi zdaj she o tem.

Pripravnik: Brez zamere, a res ne vem, ali ima to sploh she kak smisel.

Vratar: Ima, ima, a morda ne zate.

Pripravnik: Saj prav na to sem pomislil.

Vratar: Ne duhovichi in poglej: ta gumb je za luch znotraj, tako pa odpresh she notranja vrata. Za ostalo ne skrbi. Ko koncha, pridesh sem, zopet zapresh in ugasnesh luch. Bo shlo?

Pripravnik: Naj poskusim ...

Voznik: Bo zhe kaj? Nimam dosti chasa, pohitita.

Vratar: Ne sitnarite vendar. Uvaja se.

Voznik: Pa kaj jih zdaj uvajate cele nochi?

Vratar: Ta je izjema.

Voznik: Tako nadarjen ali kaj?

Vratar: Pravzaprav se ne motite, a pustimo to.

Pripravnik: Nadarjen? Kaj pa govorite! Prav nasprotno –

Voznik: Bo kaj ali postorim sam?

Pripravnik: Takoj. Oprostite.

Voznik: Tako se govori!

Tovornjak spelje.

Vratar: Ti, poslushaj! Ima me, da te kar napodim stran, domov. Si se prishel sem izzhivljat?

Pripravnik: Ne, ne, oprostite.

Vratar: To je zhe bolje. Stopiva hitreje. Chaka naju.

Nadzornica: Konchno. Sem zhe hotela stopiti do vaju. Se zapleta?

Vratar: Ne bi rekel.

Pripravnik: Koliko chasa pa naju ni bilo?

Nadzornica: Vsekakor predolgo, che zhe vprashash. Sicer pa bi te nemara zanimale ponudbe za delo. V tem chasopisu jih je polno.

Pripravnik: Hvala enako.

Vratar: Nemogoch si. Pa tako pohlevno si se sinochi priblizhal vratarnici. Kdo bi si mislil, ha.

Pripravnik: Kot bi shel v hlev, kaj?

Nadzornica: Oho, predrzen postaja. Imash kaj proti hlevom? Kaj nisi prej popil skoraj celega kozarca mleka?

Pripravnik: Kje je tu povezava?

Vratar: Pa spet sprenevedanje. Ko tako razmishljam, postanem skoraj preprichan, da me uprava preizkusha. Morda pa me hochejo predchasno upokojiti. Sem slishal, da se pripravljajo neke spremembe. Drugachni pristopi ali nekaj takega.

Nadzornica: Res? Nich ne vem o tem. Od kod ti podatki?

Vratar: Nich ne vesh o tem? Hm, morda sem se pa zagovoril –

Pripravnik: Ali celo izdal.

Vratar: Kaj pa imash ti s tem?

Pripravnik: Vech, kot si lahko mislite.

Nadzornica: Poslushaj, poslushaj ga.

Vratar: Pa res: kaj si pochel prej, preden si zachel vratariti?

Pripravnik: Bil sem mizar. Izdeloval sem odlichne mize. Nato pa sem se preusmeril na vrata. Veste, koliko vrat sem izdelal?

Nadzornica: Nich vech ne razumem. Morda je bolje, da vaju zapustim. Skoraj bo dan.

Vratar: Pochakaj, pochakaj. Imam obchutek, da she kaj izveva.

Nadzornica: Me ne zanima. Dovolj imam vsega. Se zhe domenita. Glede porochila pa ne skrbi. Zavzamem se.

Pripravnik: No, pa mi povejta, koliko vrat sem izdelal?

Nadzornica in vratar: Nobenih?

Pripravnik: Odgovor pravilen. Kako vesta?

Vratar: Pa kdo mislish, da bi pri tebi narochil vrata?

Nadzornica: Se ti vidi, da komaj drzhish kozarec. In ti naj bi mizaril? Le za koga naju imash?

Pripravnik: Na to pa nisem pomislil. Dobra sta. Pa nich.

Vratar: No, povej, kaj si pochel prej?

Pripravnik: Potoval sem.

Nadzornica: Kakshen poklic pa je to?

Pripravnik: Nisem povedal do konca. Bil sem trgovski potnik. Prodajal sem pohishtvo.

Vratar: No, to je zhe bolje. Imash she kaj stikov? Potreboval bi gugalnik. Lahko rachunam nate?

Nadzornica: Tu je vratarnica, ne pa trgovina. To se zmenita potem.

Vratar: Se strinjam. Zaneslo me je.

Pripravnik: Lahko uredim. Ga potrebujete za tu? Bilo bi prijetneje dremati, se strinjam.

Nadzornica: Kar konchajta! Sicer postane porochilo vprashljivo.

Vratar: Zdaj pa ti izsiljujesh.

Nadzornica: Izsiljujem? Morda si pa res zhe za pokoj. Kaj si pa mislish!

Pripravnik: Morda pa zdaj zaplesheta?

Nadzornica in vratar: Pa dajva.

Pripravnik: Trenutek. She pravo glasbo najdem ... tako. Izvolita.

Voznik: Kaj pa imate tukaj? Plesne vaje?

Pripravnik: Tudi sam se sprashujem podobno. Sta vedno taka?

Voznik: Prav briga me! Tam se je nekaj zataknilo. Pomoch potrebujem.

Nadzornica, vratar in pripravnik: Kaj pa je?

Voznik: Kako kaj pa je? Gre kdo ali ne?

Pripravnik: Mene zhe ne vidish tam.

Voznik: Od kdaj se pa tikava?

Vratar: Nehajta. Verjetno moram jaz tja. Pochakaj she toliko.

Nadzornica: Naj bo.

Nadzornica: Zdaj, ko sva sama, mi pa povej: si bil res trgovski potnik?

Pripravnik: Chemu pa vas to zanima?

Nadzornica: Po vsem tem me mirno lahko tikash.

Pripravnik: Bolj me sicer mika dotikanje, a za zachetek naj bo.

Nadzornica: Sem ti nemara vshech?

Pripravnik: Niti ne, a nikoli se ne ve.

Nadzornica: Lahko poskusiva s plesom. Glasba je prava. Dobro si izbral.

Pripravnik: Pa dajva!

Vratarka: Dobro jutro. Kaj pa se dogaja? Koga zamenjam?

Nadzornica in pripravnik: Pusti naju!

Vratarka: Trenutek. Kdo pa sta vidva?

Nadzornica in pripravnik: Kdo pa si ti?

Vratarka: Kdo pa sem jaz? Prishla sem v sluzhbo. Kaj pochneta tukaj?

Nadzornica in pripravnik: Se pridruzhish?

Vratarka: Pa kaj she! Ven se mi spravita. Pa vrata pustita odprta. Chudno zatohlo je tu notri. Kaj se dogaja?

Vratar: Dobro jutro. Si pa zgodnja.

Vratarka: A ti si tukaj. Sem zhe mislila, da je kaj narobe.

Vratar: Kaj bi pa bilo lahko narobe?

Vratarka: Ah, nich, nich. Samo tako ... chudno je.

Nadzornica in pripravnik: Chudna si ti.

Vratar: Ohoho! Sta se ujela? Prav lep par sta.

Tovornjak

Vratarka: Odpiram!

Vratar: Le hitro.

Nadzornica in pripravnik: Ne, upochasniti je treba. Lahko zamenjash glasbo?

Vratarka: Poslushaj, kaj pa je zdaj to? Vratarnica ali plesishche?

Nadzornica in pripravnik: Kakor za koga.

Vratar: Tochno tako. Tudi midva lahko zaplesheva. Nekaj pochasnega, jutranjega.

Vratarka: Ne razumem.

Voznik: Poglej, poglej, veselica. She vedno se zatika.

Vratar: Pusti me zdaj. Ona je prevzela, nanjo se obrni.

Voznik: Pleshesh?

Vratarka: Kdo pa ste?

Voznik: Se me ne spomnish?

Vratarka: Od kod?

Voznik: S plesishcha vendar.

Nadzornica in pripravnik: Pridi, sladko bo.

Vratarka: Zdaj pa tako: ven ali pa ukrepam!

Vratar: Nikar. Lahko nam je lepo. Che se ne motim, je od zadnjich ostalo she nekaj ...

Tovornjak.

Voznik: Kaj pravish? Nisem slishal.

Vratarka: Dovolj bo. Dovolj! Ven!

Voznik: Ah, ne pretiravaj. Kaj pa je z njo?

Vratar: Kako bi rekel: ni navdushena.

Voznik: To vidim, a vendar ...

Vratarka: Upravo poklichem, prav res.

Nadzornica in pripravnik: Odlichno. Nas bo vech. Pa prigrizke narochi.

Vratarka: Molchita. In nehajta, pa kar zhe pochneta. Tako. Dovolj je bilo glasbe in vsega. To je zadnji opomin. (Ugasne sprejemnik.)

Voznik: Ne bodi no chudna. Zavrtiva se vendar.

Vratarka: Se vam vrti zhe brez tega.

Voznik: Seveda. She od zadnjich. Se res ne spomnish?

Vratarka: Od kod?

Voznik: S plesishcha vendar. Nato sva shla do ribnika –

Vratarka: Nehajte!

Vratar: Je to ona, o kateri si pripovedoval?

Voznik: Seveda. Lepotica, se ti ne zdi.

Vratar: To vem zhe dolgo.

Nadzornica in pripravnik: Nama se pleshe! Daj glasbo!

Vratarka: To pa presega zhe vse meje. Vas pa kar upravi prijavim.

Vratar: Kaj ti pa je? Si res vse pozabila?

Nadzornica in pripravnik: Kako je mogoche, kako?

Vratar: Zdaj se zhe ona spreneveda. Chesa vse ne dozhivim!

Voznik: Zhivljenje je kruto. Veselimo se torej, dokler se lahko.

Podjetnik: Dobro jutro. Kaj pa imate tukaj? Kak praznik?

Nadzornica, vratar in pripravnik: Vsak vash obisk nam je praznik. Pridruzhite se. Ljudje smo veseli, imamo se dobro, le kaj nam she manjka?

Voznik: Glasba vendar.

Podjetnik: Kdo je tu glavni?

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Kdo drug, kakor vi, o nash gospodar.

Podjetnik: Pa kaj ga zdaj zhe tu serjete. Spravite se mi ven, sicer bo hudo.

Vratarka: Zhe ko sem nastopila sluzhbo, je bilo tako.

Podjetnik: Ti torej ne spadash zraven?

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: O, spada zraven, spada. Se je ne spomnite? Glasbe nam manjka, o nash gospodar.

Podjetnik: Imeli boste glasbo, prav kmalu. Poklichi, ne gre drugache.

Vratarka: Vashe ali nashe?

Podjetnik: Vashe. Vi ste za to odgovorni.

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Odgovorni smo vsi, se vam to ne zdi, o nash gospodar?

Podjetnik: Pohiti, dokler je she chas.

Vratarka: Smem z vashega?

Podjetnik: Izvoli.

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Glasbe ni, zapojmo samí, o gospodar, zapleshi she ti.

Vratarka: Dober dan! Klichem s podjetja. Lahko nekoga poshljete? Da, spet so tu ... Kako? Vcheraj je bilo v redu, danes pa vse po starem ... Da, da, seveda, razumem. Pohitite!

Podjetnik: Urejeno?

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Rajajmo, o rajajmo, malo ponagajajmo, pridita she vidva sem, da nam bo lepo!

Vratarka: Oprostite, da vas s tem morim, a vseeno: mi morda vi lahko poveste, za kaj tu pravzaprav gre? Che veste seveda.

Podjetnik: Ne bi vedel. Ko sem podjetje kupil, je bilo vse, kot je treba. Menim, da bo uprava bolje vedela. Pochakajva, da se kdo oglasi tukaj. Uprava je skrbela za ta del zhe pred mano. Preprichan sem, da obstajajo listine o nadzoru. Vsaj morale bi.

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Koga briga in skrbi, rajshi rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!

Vratarka: Joj, dosti jih imam. Vas lahko prosim, da me za hip nadomestite? Malo se sprehodim.

Podjetnik: A na kratko. Pochasi moram v pisarno. Chaka me neki dogovor.

Vratarka: Brez skrbi. Hitro bom nazaj.

Tovornjak.

Podjetnik: Hej, pochakaj. Kako se odpre vrata?

Vratarka: Tukaj. Bom sama. Che pa she kdo pride, vas prosim, da vi to postorite.

Podjetnik: Vsekakor. Pa vseeno pohiti.

Vratarka: Brez skrbi.

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Zdaj smo tukaj, gospodar, nich ne vrne nas nazaj, hitro zavrtimo se, saj tako nam je lepo. Stopi, stopi semkaj ti, ki se rado ti vrti, in pozheni se med nas, saj tako nam je lepo, saj tako nam je lepo, hej, hej, hej, o hej, hej, hej!

Podjetnik: Pa res ne mislite nehati? Uprava vas kmalu dosezhe. Le od kod se vzamete?

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Spusti krepko glasbo nam chimprej, pridi in veseli se brez mej, in ko –

Podjetnik: Imate prav. Komaj vas poslusham. Tako. Bo prava?

(Vklopi sprejemnik.)

Nadzornica, vratar, pripravnik in voznik: Pleshemo vse naokrog, hitrih smo in dolgih nog, pa podaj –

Podjetnik: To pa ne gre. Glasba in vashe petje, to pa ne gre. Kaj ne slishite, da se razhaja? Pravzaprav ste popolnoma brez posluha. Za glasbo in she za kaj drugega. Pa kaj sploh hochete?

Upravnica: Vam jaz povem. Dober dan. Oprostite, che ste me tako dolgo chakali. Kje pa je vratarka?

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: Nam je zagotovila, da se kmalu bo vrnila, stopi she ti v ples, vidish vse in kar ni res.

Upravnica: Dovolite ... Kaj se pa greste? Pridruzhili ste se jim? Drago vas bo to stalo, pa chetudi ste bili do zdaj vzorna stranka.

Vratarka: O, dober dan. Samo da ste prishli. Bilo me je zhe prav strah, da ostanem sama z njimi. Res ne vem, kako postopati. Kaj takega pa she ne! Vi imate izkushnje s tem. Upam.

Upravnica: Kje si pa bila? Ne bi smela kar tako oditi. Poglej, tudi lastnik se jim je pridruzhil. Koliko chasa si bila odsotna?

Vratarka: Ne dolgo. Morda chetrt ure ...

Upravnica: Za tokrat naj bo ... Lepa skupina, se ti ne zdi? Tudi mochna. Zbor za skozlat, med nama recheno.

Vratarka: Oprostite, da podajam svoje mnenje, a zdi se mi, da ni dobro, che jih zhalite. Prav lepo pojejo.

Upravnica: Se ti zdi? Hm, chudni okusi, pa kaj bi. Se jih lotiva?

Vratarka: Se strinjam, a ne vem, kako. Nimam dovolj izkushenj s tem. Poslusham vas.

Upravnica: To pa ne bo drzhalo. Kot pripravnica si morala dati to skozi, mar ne?

Vratarka: Mislite? Ne spomnim se.

Upravnica: Si preprichana? V spominu imam, da si imela takshne tezhave kmalu po nastopu sluzhbe.

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: Hitro ven odpleshimo takoj, pa pridruzhi se she ti nocoj, ko bo noch spustila se nad nas, vse nas vzame kratek chas, vse, prav vse nam dobro bo storilo, saj imamo se lepo, res nam je lepo, da nam bi she kar bilo, bilo ...

Upravnica: Kako pa se sploh lahko v takem kaj spomnish ... Pridi, stopiva ven, da bo mir.

Vratarka: Takoj ... Joj, nisem se she zabelezhila. Pa do ur bi morala. Vas lahko she za hip pustim tu?

Upravnica: Pustish tu? Nekam predrzna se mi dozdevash. Brez spomina in ukazovalna.

Vratarka: Brez zamere, a zdi se mi, da pretiravate.

Upravnica: Takshne sodbe ohrani zase. Odgovornost za ta prostor je res tvoja, a to je pa tudi vse.

Vratarka: Kaj pa za zemljishche v celoti?

Upravnica: Kaj pa imash ti s tem? Ne pozabi, da si zgolj vratarka. In che hochesh to she ostati, ukrepaj v skladu z navodili, ki jih imash.

Vratarka: Seveda, oprostite ...

Upravnica: Da te ne zanese vech. Naslednjich ti gre od plache.

Vratarka: Razumem. Oprostite.

Upravnica: Dobro. Pustiva zdaj to.

Tovornjak.

Vratarka: Tale gre pa ven. Prvi danes. Samo she shtevilke zapishem ... tako. Zdaj sem vam popolnoma na razpolago.

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: To pa res besede so za ushesa nasha, ko predanost stvari se razglasha na ves glas, na ves glas, kdaj le prideta med nas, che ne kar takoj, res takoj, ples zapleshi svoj, hej, hej, juhej!

Upravnica: Sprashujem se, kako se sploh da v takshnem poshteno vratariti. Morda sem bila pa prejle prestroga. Razmishljam o dodatku k plachi.

Vratarka: Jaz pa o proshnji za premestitev.

Upravnica: Rada verjamem. No, pustiva: Si pripravljena?

Vratarka: Kot sem zhe rekla ...

Upravnica: Najprej izklopi sprejemnik. Ta glasba jim ustreza. Ali pa poishchi kak govorni prispevek. Morda jih besede malo ohromijo.

Vratarka: Katero postajo priporochate?

Upravnica: Kar sama izberi ... Dobro bo ... to pusti. Govorni prispevek iz sprejemnika se mesha s pesmijo.

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: Nas pa nich ne zmoti vech, radi rajamo vse dni in v nochi, ko zhe vsi smo chisto mimo ...

Upravnica: Ne vem, ali je bil ta poseg pametna odlochitev.

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: ... treba drv bo za zimo in poleti prav tako ...

Vratarka: Smem predlagati zachetek?

Upravnica: Pa naj ti bo.

Vratarka: Najprej poskusiva z voznikom. Nekam znan se mi zdi.

Nadzornica, vratar, pripravnik, voznik in podjetnik: ... rajati, o rajati, dolge zimske vse nochi ...

Upravnica: Voznik! Voznik!

Voznik: Zhelite.

Upravnica: Kako to, da si se jim tudi ti pridruzhil?

Voznik: Po pravici vam povem, da tega niti sam ne vem.

Vratarka: O, dobro se odziva.

Upravnica: Voznik! Tovor te chaka.

Voznik: Kaj me briga tovor, ko pa slishim spet tvoj govor.

Upravnica: Nisem preprichana, da razume.

Vratarka: She sama poskusim. Smem?

Upravnica: Le.

Vratarka: Voznik. Tovor te ne chaka vech.

Voznik: Kaj?! Kam pa je shel?

Upravnica: Odlichno. Tega se sama ne bi domislila.

Voznik: Kaj je tu odlichnega? Kje je moj tovor?

Vratarka: Tovornjak je vendar prazen. Lahko zapustish podjetje.

Voznik: Oh, konchno. Prav lepa hvala, draga vratarka. Tega pa zlepa ne pozabim. S sposhtovanjem in nasvidenje.

Vratarka: No, enega sva ugnali.

Nadzornica, vratar, pripravnik in podjetnik: ... rajamo, she rajamo, tudi che spet manj nas je, ne uzheneta nas she!

Upravnica: Kar nadaljuj!

Vratarka: Nadzornica!

Nadzornica: Kdo pa zdajle kliche me, ko pa rajam she pa she?

Vratarka: Vratarka vendar. Slishala sem, da odidesh na dopust, pa –

Nadzornica: Dopust?! Si to izrekla? Dopust ... kaj je zhe to ...

Vratarka: Upravnica je tu, pa se lahko kar domenita.

Upravnica: Seveda. Kar z mano se zapelji na upravo.

Nadzornica: Pa moje vozilo?

Upravnica: To bo poslej moja skrb.

Nadzornica: O, kako rada to slishim.

Upravnica in nadzornica: Na svidenje in lepo se imej, pa se she in she nasmej.

Vratarka: Enako, hvala, tudi vama.

Vratar, pripravnik in podjetnik: Kam pa kam sta shli, z njima bi lahko veselo vsi zarajali.

Vratarka: Ha, ha, ljubchki moji, zdaj vas pa imam.

Vratar, pripravnik in podjetnik: To si mislish kar tako, primimo se hitro za roko!

Vratarka: Pripravnik! Sluzhba je konchana.

Pripravnik: To lahko si mislish ti, ko pa slishish vse stvari, bosh –

Vratarka: Pripravnik! Naloge niste dobro opravili. Niste sprejeti na to delovno mesto.

Pripravnik: Kako? Kaj zdaj zhe ti o tem odlochash?

Vratarka: Od kdaj pa se tikava?

Vratar in podjetnik: Je dotik in je odmik, to je plesa strashni mik.

Pripravnik: Oprostite. Lahko torej zapustim to podrochje?

Vratarka: Mirno. In za zmeraj, kar se mene tiche.

Pripravnik: Smem popiti she to mleko, ki je ostalo? Tako suha usta imam.

Vratarka: Che ni zhe skisano ...

Pripravnik: Ne, she je dobro. Hvala in prav lep pozdrav.

Vratarka: Enako. Pa veliko sreche drugod.

Pripravnik: Hvala, potreboval jo bom, po vsem tem tu.

Vratar in podjetnik: Srecho ishchi kje drugje, kjer se rajati ne sme.

Pripravnik: Zhe grem. Zdravo!

Vratarka: Seveda, zdravo!

Vratar in podjetnik: Sama tudi plesheva, a she rajshi s tabo bi, pa pridruzhi nama se –

Vratarka: Si lahko kar mislita!

Vratar in podjetnik: Misliva si, misliva, to pa si domislila.

Vratarka: Podjetnik! Stranka vas chaka. Pri glavnem vhodu. Jo spustim noter?

Podjetnik: Stranka? Saj res. Dogovor imam. O, skoraj bi pozabil. Pa tako lepo je bilo. Seveda, odpri.

Vratarka: Ne tikaj me pred njim. Saj vesh ...

Podjetnik: Oprosti-te! Oprostite. Grem kar gor. Malo she pochakajte, nato jo napotite v pisarno zraven.

Vratarka: Razumem.

Podjetnik: Ne, premislil sem si. Odslovite jo. Izmislite si nekaj. Bo shlo?

Vratarka: Bo pach moralo ...

Podjetnik: Prav lepa hvala. Pa brez zamere.

Vratarka: Je zhe v redu. Bilo mi je v uzhitek.

Podjetnik: Tega sem se zbal, ko sem v tvoje se ochi dokonchno vdal.

Vratarka: Te spet prijemlje?

Podjetnik: Kar tikanje si privoshchite. Od kdaj pa?

Vratarka: Joj, oprostite. Ushlo mi je.

Podjetnik: Naj bo, a naslednjich pazite. Na mojem ste, toliko.

Vratarka: Seveda, seveda. O, poglejte. Stranke ni vech.

Podjetnik: O, vech kot odlichno. Tako se zmeniva: danes vse odslovite. Poslovno sem zadrzhan.

Vratarka: Razumem.

Podjetnik: Za vas sem pa zgoraj, (zashepeta) che bosh hotela ...

Vratarka: Razumem. Kot vedno. Konec govornega prispevka. Glasba.

Vratarka: Kaj pa ti? Ne bosh vech prepeval?

Vratar: Kar molchi. Vse si pokvarila. Pa tako sem pripravljal. Sama vesh, da sem se tokrat res trudil.

Vratarka: To drzhi, a kaj pomaga?

Vratar: Si se z njim domenila?

Vratarka: S kom?

Vratar: S podjetnikom vendar.

Vratarka: Kaj ti pa je?

Vratar: Zashepetal ti je.

Vratarka: Dobro slishish.

Vratar: Seveda. Sluh me she ni zapustil. Poslushaj, bi ti dokonchala porochilo?

Vratarka: Raje ne. Mislim, da sem ga zhe prevechkrat. Lahko pride do suma, potem pa sam vesh, kako gre.

Vratar: Bi ga skupaj?

Vratarka: Skupaj? Ha, kaj si pa mislish ... No, morda pa.

Plesna glasba.

Vratar: Bi? Res bi?

Vratarka: Pa dajva! Glasba je prava.

Vratar: Glasba res je prava, dobra bo zabava –

Vratarka: Chakaj, chakaj, kaj se pa gresh?

Vratar: Porochilo skupno bo, zdajle pa zarajajmo!

Vratarka: Vratar! Mojster! Zbudite se vendar! Kaj vam pa je?

Vratar: Oh? Kaj je?

Vratarka: Menjava. Zaspali ste.

Vratar: O, sranje, pa take lepe sanje ...

Vratarka: Kaj pa budnica?

Vratar: Lepsha od nje je le she buditeljica.

Vratarka: No, no, ste zhe pri sebi. Kaj novega?

Vratar: Ne da bi vedel. Ustaljeni dolgchas tu notri.

Vratarka: Rada verjamem. Danes sem si prinesla pletenje.

Vratar: Pletenje?

Vratarka: Da. Tako hitreje mine. Dnevi so tu hujshi od nochi, kaj pa se zdaj tebi zdi?

Vratar: Zdi se mi, da je chas, da se poberem od tod. Srechno.

Vratarka: Srechno hodi mi: od zmot do zmot.

Vratar: Ha, lahko se je tebi shaliti.

Vratarka: Seveda. Kaj pa je s priporochilom, ki ste mi ga obljubili?

Vratar: Joj, nisem she utegnil. Do kdaj potrebujesh?

Vratarka: Chimprej. Rok se mi izteka.

Vratar: Pa kaj te je pichilo, da hochesh postati nadzornica?

Vratarka: Pichilo? Aha, seveda. Kaka zhival morda. Ne morem se spomniti.

Vratar: Kaj ni tu lepshe, kot pa se voziti naokoli in nadzorovati nas, nochne.

Vratarka: Vsaj poskusiti moram. Kdaj bo torej priporochilo?

Vratar: Naslednjich ga prinesem. Obljubim. Zdaj pa grem ...

Porochila.

Vratar: Pravzaprav ... She ta porochila da slishim.

Vratarka: Seveda. Grem pa kar do ur, che boste she tukaj.

Vratar: Kar.

Porochila.

Glasba.