Revija SRP 131/132

Ivo Antich

 

STIHOMITIJA

(Dialogi z razlogi)

 

RAZLOGI

 

– Chemu dialogi?

– Razlogi so mnogi … Od Zenona Prvega prek Zenona Drugega do Zenona Tretjega … Vse do zena tretjega (japonskega po indijskem in kitajskem) …

– Ali ni vmes Sokrat?

– Stokrat.

– Kaj pa Lukijan iz Samosate?

– Zmeraj aktualni migrant iz Sirije … Grshka legenda dvogovora kot satirichne debate.

– Dialog kot humor?

– Humor vsebuje tudi umor … Lukijanov »glavni junak« je bil Haron, prevoznik dush chez reko »dialoga« med svetom zhivih in svetom mrtvih.

– Dialog kot dialektika?

– Soochanje nasprotnih pogledov na isto stvar.

– Kot pot do vednosti o resnici?

– Do nevednosti, ki je edina resnica.

– Chemu potem sploh ta pot?

– Skoz dialog se prvotna slutnja izchisti v spoznanje, da noben sogovornik ne ve nich.

– Za kakshne nasprotne poglede gre?

– Osnovno nasprotje je racionalno – iracionalno.

– Razum in chustva?

– Zagon uma in nagon brezuma. Vse v luchi suma.

– V luchi dvoma?

– Nedvomno … Racionalno in iracionalno – oboje banalno.

– Je to paradoksalno?

– Radikalno … Pot napredovanja kot privid … »Panta rhei« brez mej … Vse teche negibno … Resolutna meditacija kot absolutna akcija … Izstreljena pushchica stoji na mestu … Ahil in zhelva tekmujeta v prehitevanju, a se v bistvu sploh ne premakneta …

– Se vsaj dotakneta?

– Niti to ne. Dialog je dozdevna reshitev vseh na(d)log, ker je le mimobezhen dvostranski monolog.

– Kaj je z vidika take skepse bolj nevarno: razum ali chustva?

– Razum trum in chustva ljudstva – skrajnost obojega je blaznost.

– Govorish o mnozhici. Kako pa je s tem pri posamezniku?

– Tudi brodolomec na samotnem otoku je del mnozhice.

– Ali ni Zenon Prvi rekel, da mnozhice ni?

– Reductio ad absurdum … Napovedal je »prazno mnozhico« danashnje matematike: mnozhica, ki nima nobenega elementa … Za sholski pouk – mozhganski ruk …

– Je mogoche rechi, da je razum pragmatika, chustva pa so ekstatika?

– Razum je ekstatika pragmatike, chustva so pragmatika ekstatike.

– Ali je res, kot pravi izrek, da si brez chustev mrtev?

– Brezchutnost je najtezhje chustvo. Le razum je zmeraj prava zhrtev.

 

 

 

STIHOMITIJA

 

– Eden od razlogov za dialog je filozofija. Kaj pa poezija?

– Tudi ta. Che zhe nista sestri, sta vsaj polsestri.

– Prijateljski?

– Na konici nozha.

– Se ogrozhata?

– In bozhata.

– Dialektichno?

– Kataleptichno.

– Se grabita za vrat?

– Kot brata brat.

– Eklampsija?

– Akatalepsija … Dvotirna nemozhnost doumevanja.

– Torej preostaja le mozhnost izgorevanja?

– Vztrajanje v nasprotju … Vsak svak v svojem zaplotju …

– Kontrasti v pasti?

– Vsak kontrast je lastna strast. Contrasto je srednjeveshka pesnishka zvrst: verzificiran disput kontrastov. Streitgedicht. Kontroverze skoz kontraverze.

– Ali niso bile te razprave dokaj sklerotichne?

– Pa tudi erotichne.

– Kot tencone, trubadurske pesmi nagajivke?

– Dvogovorne ljubezenske prepirljivke … Stihomitija kot stihomanija ali shtihomanija (vrezi z verzi). Tako se je, grobo slikovito, stvarno in udarno, brez »mokrσcvetechih rozhic« kot julijskih primicij, zachela tudi slovenska posvetna poezija …

– Organist in »fekalist« Pavel Knobl?

– She bolj nobel … Sto let pred njim mozh, ki zdruzhuje ime avstrijskega cesarja in balkanskega junaka … Franc Jozhef Jankovich, oskrbnik gradu Slatna pri Litiji … Leta 1712 je v urbar zapisal dvogovor z naslovom »Ena lepa peisem od eniga peianega mozha inσ zhene« …

– She bolj vulgaren kot Knobl?

– Zakonska idila kot »hard boiled poetry«, sochna izmenjava rimanih kitic … Zhena mozhu pravi: »Ti prederti Kurbesin« … On pa njej: »Ti prekleta Kurba stara, kdu za tvuj hud jezik mara.«

 

 

 

OKUL(T)ISTIKA

 

– Kaj delash?

– Sir jem.

– Zdravo za prebavo, kajne?

– Niti ne … Zvishuje holesterol.

– Kaj pa je potem za storiti?

– Sto stolov.

– Ali to pomeni stololov – lov na stole?

– Tochke za stolchke … Biciklizem, sedechi alpinizem … Stol, najvishji vrh Karavank … Vse pleza po zvezah … In zraven krade iz navade (primerjaj anglobalno besedo »stole«) …

– Kam to pelje?

– V rajsko brezdelje.

– Se pravi: po smrti … Je to optimizem?

– Optichni misticizem: nich na obzorju prihodnosti.

– Slepa pega brezizhodnosti?

– Nerodnosti. Gotovost negotovosti. Plodne blodnje.

– Za napredek so nujne vizije, ali ne?

– Pozitivne, kreativne; prekerne, prekomerne; podjetne, umetne … Presegli smo Broza, zdaj je vizija – borza. Vse vech ljudi ima vizije, vse do polomije … Buljijo v ekrane, v ocheh jim cvetijo slepeche vizije kot rane … Po vashkih ulicah Emone se mnozhijo svetovljanske okul(t)istichne modne mone … V isti ulici kramarske sosede, beda zraven bede … Shtala za zrcala, bergle za ochi, stekelca, okvirchki, leche sreche … Korekture vizure, ozkogledi pogledi, shirokousti popusti …

– Treba je iskati trzhno nisho, mar ne?

– Nisha je anglobalno: niche. Izgovori se: nich.

– Pa tudi: nish?

– Mish v Nish(ta).

– Kako je torej z vizijami?

– Kot s prerokbami: meshajo se z iluzijami.

– So vse to res le prividi, optichne prevare?

– Samoprevare. Determinizem pomeni: za vse si sam kriv. Tudi za trupel polne omare.

– Nekoch je bila znana prerokba: pod rdecho zastavo bomo jedli travo. Kaj pa bomo jedli pod belo zastavo?

– Kravo. Silikonsko. Balonsko. Z vizijami navdihnjeno. Kot balon napihnjeno.