Revija SRP 13/14

Rajko Shushtarshich

 

NAROCHNINA SLOVENSKEGA RADIA IN TELEVIZIJE NA USTAVNEM SODISHCHU SLOVENIJE

 

Radiotelevizijska narochnina je she vedno eden temeljnih problemov medija, je rakova rana legitimiteta medija. Ta seveda presega mozhnost reshitve v mediju, je problem sistema, recimo parlamenta, ki je aktualen vsaj ob vsakokratnem spreminjanju zakona o RTVS. Dokler problem RTV narochnine ne bo zakonsko razreshen v skladu z osnovno vrednotno orientacijo medija v sistemu (ali njegovim temeljnim kulturnim poslanstvom ali pa temeljno strateshko opredelitvijo medija v sistemu RS, to je drzhavnega ali sistemskega medija), bodo tudi spori glede vprashljivosti oz. upravichenosti RTV narochnine v Sloveniji znova in znova aktualni. Revija SRP neprestano opozarja na pomembnost resnichnega razchishchenja tega problema kot predpogoja za reshevanje krize medija, njegovih financhnih problemov. Razreshitev dejanskega (ne zgolj simbolnega) problema narochnine oz. takse oz. davka, kot mu gre, je preizkusni kamen urejenega razmerja medija in sistema in od nje je odvisen obstoj nacionalnega medija v Sloveniji sploh.

Doslej smo v Reviji SRP opozarjali na problem narochnine. Predvsem na dejstvo, da narochnina sploh ni narochnina, da se na RTVL/S sploh nikoli nihche ni narochil. Da je "narochnina za RTV" v bistvu prikrita oblika drzhavnega davka (parafiskalna dajatev). Da je torej potrebno rechi bobu bob in zakonsko uvesti drzhavno dajatev za javno (v bistvu pa sistemsko ali drzhavno) radiotelevizijo. Enako velja, che se na Slovenskem odlochimo she za kulturno nacionalno radiotelevizijo, ki nam je pomembna za ohranjanje narodove identitete. V tem primeru bo ta kulturna taksa ali davek za narodovo kulturo v shirshem pomenu. Seveda pod pogojem, da Slovenci to res hochejo, se npr. na referendumu izrechejo o tem: ali si zhele, se jim she zdi vredno na tak nachin ohranjati narodovo identiteto.

Glej: Ante Novak, Utemeljitev predloga za ukinitev RTV narochnine (in uvedbo prispevka za RTV), SRP 3/4, 1994

Rajko Shushtarshich Legitimnost narochnine za radiotelevizijo in vrednotna orientacija medija; O zgodovini problema narochnine RTVL, iz leta 1978, Zakon o Radioteleviziji Slovenija in narochnina, SRP 3/4, 1994

Tako bomo tudi nadaljevali, vse do razreshitve oziroma vse dotlej, dokler bo problem narochnine za radiotelevizijo aktualen.

V prichujochih prispevkih v rubriki Iz zgodovinskega spomina medija in sistema objavljamo odlochbo Ustavnega sodishcha v "zadevi Vladimirja Bogolina" in "Odklonilno locheno mnenje sodnika - Matevzha Krivica", v februarju oz. marcu 1995, ker ilustrirata oz. konkretizirata gornji problem medija in sistema. Ter opozarjata na nujnost temeljnejshe reshitve tega problema.

 

She temeljni problemi RTVS predpogoj za reshevanje krize odnosov medija in sistema:

 

1 problem legitimitete in vrednotne orientacije medija
1.1 posebej problem komercializacije medija
1.2 posebej problem politicacije medija
1.3 posebej problem mogoche teizacije medija
 
2 narochnina
 
3 reorganizacija - organizacijska razreshitev "kadrovske hipertrofije"
(podedovane prezasedenosti "mastodontka RTVL" administracije, tehnike, ..)
prilagajanje kadrovske strukture sprejeti legitimiteti in orientaciji medija,
(povechanje fluktuacije ustvarjalcev in drugih ter preprechevanje nepotizma v zaposlovanju)

 

Kratko in poenostavljeno recheno recheno, osnovni problemi RTVS so shtirje:

1 legitimiteta (oz. vr. orientacija medija ni jasna, ni sprejeta konsenzualno npr. referendumsko)
2 narochnina (ki ni narochnina, ampak drzh. taksa, prispevek, davek)
3 hipertofija zaposlenih (strukturalno ni in ne more biti prilagojena utemeljitvi in or. medija)
4 ugotavljanje dejanske odmevnosti (raziskovanje "pravih" delezhev in strukture gledalcev TV programov v Sloveniji)

Ali she krajshe:

1 orientacija medija
2 drzhavni prispevek (taksa)
3 kadrovska osvezhitev
4 gledalci (delezhi in struktura)

Poseben problem pa je, da za odlochujoche problemov medija ni, ali vsaj niso perechi. (To seveda velja za vechino njih, tako v vodstvih RTVL/S, kot v obeh sistemih, kratkomalo nochejo jih videti, ne dovolijo o njih razmishljati, jih raziskovati, javno pisati o njih.)

Vendar problem moramo najprej priznati, da sploh je, potem shele lahko razpravljamo o njem in ga raziskujemo.)

 

Che bi na primer kdo vprashal, kakshen pa je vash (sodelavcev Revije SRP) konkreten predlog za reshitev krize medija RTV Slovenija (kar se tu in tam vendarle zgodi), bi bili malo v zadregi. Najprej zato, ker vsak od sodelavcev, ki se konkretno ukvarja z medijem, vidi njegove probleme malo drugache, po svoje. Morda she najbolj skupno nam je zavzemanje za svobodno oz. spontano ustvarjalnost. Drugich za to, ker o tem she kar veliko objavljamo, tudi zato, ker problemi niso majhni, zapleteni so, in celovit pristop je neizogiben, hkrati pa ilustracija posameznih konkretnih problemov. Prav gotovo tega ni mogoche zaobjeti v nekaj programskih tochkah. Vendar nash najvechji problem je drugje, je namrech v tem, da odlochujochi, vsaj vechina njih, neumorno vztrajajo na oceni, da problemov, ki jih vidimo, sploh ni. Torej si jih domnevno umishljamo in izmishljamo. Vendar kriza medija je vseno vedno bolj ochitna in vprashanje je, kdaj ne bo vech le kriza medija ampak njegova katastrofica.