Revija SRP 129/130

Lev Detela

 

SPOMINI NA BOHINJ

 

DREVO NAD JEZEROM

 

nekje nad vodo rezhe sekira les in chas

med praprot preslico in vresje

drevo nad jezerom je zadnje svoje vrste

in sanja srecho ki je ni nikjer

med bliski vetra v kamnu in goshchavi

ne ve za svojo smrt v zatonu gozda

zhivi naprej z vzponi zvezd in blishchem dneva

? zakaj je mrzlo ko je chudezhno toplo

? zakaj ledenomrzlo je ko sije vroche sonce

 

 

 

JUTRANJE DOZHIVETJE

 

pogledash v nebo

nich

 

noch brez zvezd

tema in nich

 

svet brez barv in svetlobe

samo nich

 

a nenadoma zgodaj zjutraj

sonce nad vodno gladino

in blaga modrina

 

 

 

PRIDIGA POD GORO

 

ljudje so izgubili dusho

mi razlaga starejshi gospod

pri cerkvi svetega janeza

 

pomasovljenje in potroshnishtvo

sta izbili sodu dno

 

chlovek je samo she prazna shtevilka

ki se razoseblja

v nerazpoznavno biomaso

 

jezero je mirno in molchi

riba spi oblak pochiva metulj je brez besed

gospod je dvignil roko se smehlja 

 

 

 

MRTVI SE VRACHAJO

 

dezhevno je

zato je ob jezeru veliko mrtvecev

sprehajajo se z roko v roki ob vodi

in si pripovedujejo pravljice

 

chuti se rahli vonj mrtvecev

nihche se jih vech ne spominja

zato je tako zhalostno

in zato stalno dezhuje

 

pravkar sem zagledal

mojega starega razrednika

s klasichne gimnazije

 

spet me pouchuje o knjigah

s posebno dusho in usodo

(habent sua fata libelli)

 

nekaj korakov za njim

se smehlja veseli pisatelj ingolich

 

pogledal me je skozi debele naochnike

in mi povedal isto kot v gimnaziji:

veste zola je imel dve zheni

nista vedeli ena za drugo

shele na njegovem pogrebu sta se srechali

in spoznali

 

strmo kot se spodobi

stoji pod v zimskih viharjih upognjenim drevesom

neupognjeni boris ziherl

 

pravkar je ushel iz filozofskega proseminarja

ljubljanske univerze

in se marksistichno

spreneveda

 

! she pomnite tovarishi

france presheren je kot vemo

napreden mislec

in dialektichen pesnishki predsocialist

 

vsekakor so tu mrtveci

veliko stvari bi nam lahko povedali

? ali jih poslushamo

 

 

 

DAVNI SPOMIN

(za S. H.)

 

nevihta bliska za goro

v srcu pochiva vihar

chez svet je razlito grmenje

strmih ukrivljenih skal

 

? kam gredo mrtva poletja

? kam teche ugrabljeni chas

sredi rdechega cvetja

nas napade skrita bozhjast

 

trikrat sem rozho poljubil

petelin je trikrat zapel

svoje srce sem izgubil

tisti ognjeni vecher

 

 

 

SPRASHEVANJE VESTI

 

zvezde prshe skozi tishino

sredi chudne nochi

pokrite s temno tkanino

slepe za tvoje ochi

 

to so nevarni chasi

na poti skozi zelenkasti mraz

ko stopam nespechen po vasi

in ishchem svoj pravi obraz

 

? kam odhajajo trudna dozhivetja

? kje so ptice ki charobno pojo

sredi lazhnega vnebovzetja

se odpre brezglavo nebo