Revija SRP 129/130

Jolka Milich

 

JOLKIZMI

Rekla brez kontroliranega porekla in z njim

 

Bil je eden tistih, ki je znal obrniti vse v svoj prid. Se sploh ni pritozheval, ko so mu metali polena pod noge, marvech si je iz njih naredil lepo zalogo in se pozimi brezplachno grel.

*

Bila sta naravnost zaljubljena v zhivali. Najrajshi sta imela pechene purane, pohane pishke, cvrte ribe, tunino z majonezo, svinjske kotlete in pishchanchje hrenovke tja do prshuta, salame, vratovine in mortadele.

*

Chrne luknje v vesolju – so mar nekaj takega kot chrne gradnje pri nas?

*

Davki bi nas manj boleli, che bi jih plachevali vsi.

*

Delo mu sploh ni dishalo. Nich chudnega. Vam bi prav smrdelo, che bi delali kot on – namesto v slashchicharni – na deponiji.

*

Dobro nakovalo se ne boji kladiva.

*

Imel se je za knjizhnega molja, bral pa je noch in dan samo chasopise in rumeni tisk.

*

Kaj je tezhje: narediti iz muhe slona ali iz slona muho? To je vprashanje, ki terja odgovor.

*

Kdor shchije proti vetru, bo neizbezhno poscan. Ne odsvetujem mu scanja, nikakor, vendar naj se ... pred dejanjem zavaruje s kakshnim nepremochljivim platnom.

*

– Ker zhe beresh chasopise, daj, poglej, ali je med drugimi umrl tudi kakshen nash znanec.

– Ne, ni umrl chisto nobeden. Le neki Rihard, srednjih let, je zapustil svoje drage, kar jih je, se zdi, na moch razzhalostilo. Neka 90-letna Angelca je mirno zaspala, ne glede na shunder in halσ, ki so ga zganjali pri hishi. Miha iz Dan pa je tiho zaspal, drugache recheno, ne da bi svojcem kratil spanje z gromkim smrchanjem kot nash foter. Neka Cita pa je kar odshla, vse tako kazhe, po francosko, ne da bi svoje drage sploh pozdravila, se pa nameravajo od nje posloviti, to je izrecno povedano, domnevam, da jo bodo poshteno oshteli in jo vprashali, kdaj in zakaj se je znebila vseh lepih manir in naukov, ki se jih je za mlada od njih nauchila. Tudi neka Marta in Peter sta se pobrala od hishe, a malo bolj olikano kot prejshnja, ker nekoliko nizhe pishe, da sta se prej poslovila, kot to zahteva bonton. Neki zhupnik pa se je kar vrnil v hisho ochetovo, kot kakshna razocharana nevesta, ki je zapustila pretepashkega mozha in se vsa objokana zatekla nazaj k materi. Da se je odpravila h Gospodu tudi neka Marta, pa njeni svojci zhalostno sporochajo, to pa daje misliti, da je ta gospod, naj ga le pishejo z veliko zachetnico, prej pridanich, saj drugache ne bi bilo razloga za zhalost. Neki krombershki Mirko pa jo je kar v nebesa ucvrl, meni nich tebi nich. Bravo! Gospa Slavka z vipavskega podezhelja, manj predrzna, je samo sklenila svojo zhivljenjsko pot, neki velenjski Ernest – da mu ne bi ochitali epigonstva – pa zhivljenjski krog, in chisto na koncu je neka zelo skrbna krashka Karmela, preden je odshla k vechnemu pochitku, ugasnila luch zhivljenja, in s tem prihranila odvechne stroshke za elektriko. Bodiva kar vesela, ta mesec ni umrl prav nihche, ne od nashih znancev in niti kakshen neznanec.

*

Kmalu bo zhivljenje za marsikoga luksus, ki si ga ne bo mogel vech privoshchiti, ker bo za njegov zhep predrag.

*

Kolikor glav, toliko misli – pravi slovenski pregovor, ki pa se je medtem zelo postaral in ne ustreza vech sodobnim chasom, kjer je najrazlichnejshih in hudo nasprotujochih si misli – zlasti politichnih – na pretek, za nekaj inflacij, da zhe skoraj v vsaki glavi blodi po troje protislovnih misli hkrati na dan.

*

Kovacheva kobila je vedno bosa. Prav ji bodi. Ko bi stopila k Bati ali Alpini, narochila obutek pri Petru Wagnerju v Mariboru ali shla k chevljarju na koncu Partizanske ulice, ji tega ne bi bilo treba.

*

Moja hchi je she vedno mnenja, da kot mati nisem bila kdove kaj. Prej pod vsako kritiko kot pohvalne sorte. Skoz in skoz pomanjkljiva, da ne reche – polovichna. Vdala sem se v usodo in pristala na polovichnost, vendar pod pogojem, da prizna, da je tista veljavna polovica odlichna, boljsha sploh ne bi mogla biti.

*

Nedavno sem od afirmirane pesnice in prijateljice prejela pisemce z znano formulo: Che pridesh na predstavitev moje nove zbirke, jo dobish v dar. Tudi njej sem shaljivo odgovorila:

Kaj jo moram tudi prebrati, ali ni obvezno? She pred predstavitvijo, na katero sem seveda shla zhe zaradi nje in ne zavoljo obljubljene knjige, ki sem jo potem seveda prebrala, je prihitela – bolj kot na obisk – na petje levit. Po daljshem prijateljskem prerekanju in strokovnem izmenjavanju mnenj sva bili obe precej enakih misli, in sicer, da nismo vech kos kar ... gromozanski knjizhni produkcij in smo, hochesh nochesh, bolj ali manj prisiljeni, da izbiramo, vse drugo pa velikodushno prepustimo drugim in neshtetokrat tudi pozabi.

*

Nekje sem brala: Vsi ljudje so prah. Nekateri so zlat prah. O cvetnem prahu ni tekla beseda. Niti o mleku v prahu. Jaz pa se vseeno hamletovsko sprashujem, kako me drugi vidijo in dojemajo: sem zanje nekaj takega kot ... navadno mleko, mleko v prahu ali ono kondenzirano?

*

Ne sekirjate se, ko vam otroci ochitajo, da ste se kot starshi precej revno izkazali, cheprav ste sami samokritichno mnenja, da morda res niste sodili med najboljshe, med dobre in prav dobre pa vsekakor. Pomirite se. Vas bodo zhe vnuki mashchevali. To vem iz lastne izkushnje.

*

Ni res, da zgodovino vedno pishejo zmagovalci. Pishejo jo tudi zgubashi in porazhenci, in seveda tudi nevtralci, po domache imenovani kibici; prva je kajpak najbolj glasna v primeri z ostalimi, ki so bolj neslishne sorte, ker jim zmagovalci ne dajo do besede, kaj shele, da bi jih opremili z zvochniki.

*

Pri nesrechnih ljubeznih zelo pogosto bolj kot zavrnjena ljubezen trpi peklenske muke samoljubje.

*

Razocharanja – mala, srednja, velika in vsakovrstnih mer – so kruh, nenamazan z maslom, medom ali z marmelado, s katerim nas prepogosto pita zhivljenje in nam ga she drago zarachuna.

*

Smrt, edina gotovost. In ljubezen, za tiste, ki ljubijo. Za ljubljene pa vechna uganka in negotovost.

*

She vedno aktualna popevchica socialno ogrozhenih:

Cene vrtoglavo rastejo,

inflacija prav noro drvi,

danes le nas devajo iz kozhe,

jutri pa bomo gagali skoraj vsi.

*

Uganka

Ne vem, ali so se oglashevalci nauchili lagati in obljubljati stokrat vech, kot lahko dajo, od politikov, ali politiki od oglashevalcev.

*

Vechje zhelje kot (z)mozhnosti nas delajo nesrechne.

*

Videz vara. Sol in sladkor sta si tako podobna, a po okusu povsem razlichna, le enako shkodljiva za tistega, ki ju prevech zauzhiva.