Revija SRP 129/130

Ivo Antich

 

V(R)EDNO

 

– Kaj je uzhitek?

– Muke prebitek.

– Kaj pa je muka, kaj trpljenje?

– Zhivljenje.

– Mar uzhitek ni del zhivljenja?

– Je, kot skrajna oblika trpljenja.

– Komaj she znosna?

– Hipna omama, neznosno zanosna.

– Ali je to nekak mrachnjashki ochitek?

– Le izkustvena ugotovitev: za sok zhivljenja se placha »vampirski« zapitek.

– Torej je tortura zhe v naravi?

– Natura kot (avto)tortura. Proizvodno–prevzgojni obrat: konvejer, nenehno vrtenje, zvijanje, zavijanje ... Kakor koli se obrnesh, dobish po glavi.

– Sadomazo?

– Sacherjeva torta s torturno ekstazo.

– Uzhitek naj bi bil isto kot muka?  

– Uzhitek se zmeraj v muko zasuka.

– Sladkor se v pelin prechisti?

– Bistvo obisti.

– Leporechje preide v chvek?

– Ljubezen do ptic preide v ptichji drek.

– Konec sobivanjskega blishcha?

– Od zharke strasti do zharke masti ... Latrinologistika ... Solidarnost v blatu ... Zakon kot souporaba stranishcha.

– Ohladitev navdushenja?

– Vrh navdushenja je zachetek rushenja.

– Konec »chara osebe«?

– Idolatrija je del primarne (avto)torturne kultne potrebe.

– Arhetipski kult sonca, ki zhre ljudi ... Ki ti speche melanom?

– Z izleta se vrnesh mrtev ali hrom.

– Kaj tu pomeni krshchanski martirij?

– Metaforichno sublimiran delirij.

– Ali pri vsem tem kaj pomaga previdnost?

– Ta ni nikoli odvech, cheprav stoodstotno ne varuje niti kameleonska nevidnost.

– Ali ni kameleonstvo svojevrstna malopridnost?

– Za pogumne so previdni »oprezne riti«.

– In kaj so za previdne pogumni?

– Obsedenci brezumni.

– Ki nimajo kaj zgubiti?

– Imajo pa mozhnost dobiti. Zhe sama ta mozhnost je uzhitek. Zato so kljub »norosti« tudi zviti.

– Se pravi, da je tudi njihov cilj dolochena dosega?

– Kdor ne tvega, nich ne dosega.

– Kaj pa che tvega greh?

– Tudi netveganje je ujeto v meh pregreh.

– Che sta uzhitek in muka dve skrajnosti, ali bi bila vmes zmernost ugodja?

– Le kot trenutno samozadovoljstvo, namishljenost ukradenega udobja.

– Udobje kot tatvina?

– Zmeraj na rachun koga, ki je prikrajshan, lahko celo umorjen ... Neizogibnost zlochina.

– Che je uzhitek muka, je tudi muka lahko uzhitek. Torej je oboje sladko?

– Kar je sladko, ima vrednost kratko.

– Je oboje lahko grenko?

– Kar je grenko, ima vrednost tenko.

– Kaj pa she en okus – kisel?

– Ima enako neznaten smisel.

– Pa slano?

– Enako pregnano.

– Sladko, grenko, kislo, slano ... Nekateri dolochajo she vech okusov ... Kaj je sploh okusno?

– Na zachetku in na koncu je vse gnusno.

– Je torej najboljshe le tisto, kar je brezokusno, omledno?

– Tudi to je nichvredno.

– Med uzhitkom in muko ni mozhen sklad?

– Le kot shizoidna zdravilno–strupena rastlina: grenkoslad.

– Tista, ki ji pravijo tudi »sonchna nochna senca«?

– Da. Angleshko: bittersweet nightshade. Strokovno ime: Solanum dulcamara ... Slovensko tudi razhudnik ... Dvorezna esenca.  

– Menda je podobna deadly nightshade, zloglasna »lepotica« belladonna?

– Volchja cheshnja, strupov krona.

– Pa mandragora, tudi razhudnica, s korenino v obliki chloveshkega telesa ... Shizoidna zel?

– Kot vsaka prebavna cev.

– Input–output?

– Vlozheno, dobljeno ... (O)snovna zanka, dobichek manka ... Zakon krut.

– Mar ni nich vsaj samo s sabo skladno?

– Kar je skladno, je osladno.

– Kichasto, paradno?

– V najboljshem primeru – hladno.

– Ali ni osladnost po svoje tudi topla?

– Histerichno zasopla.

– Mar ni po svoje tudi lepa?

– Za lasten gnus hinavsko slepa.

– Ker se ne zaveda, da je minljiva?

– Dobro se zaveda. Zato je vsiljiva.

– Barvito–pisano varljiva?

– Barve kot larve. Mavrichni privid. Resnichna barva je brezbarvno siva.

– Je to lepotna avra?

– Ptialin–ptomain simptom. Odsev kadavra.

– Kar je zhivo, menda ni kadaver?

– Samohodno truplo ... Na smrt obsojen zaver.

– Vse negativno ... Mar ne obstaja tudi pozitivno?

– Minus in plus – za vsak okus. Sekata se v nichli. Fiktivno.

– Nich je njun skupni imenovalec?

– In vsega izenachevalec.

– Menda svet ni le mrak groba?

– V ozadju dobrote je zloba, v ozadju sproshchenosti tesnoba.

– Toda ospredje je prav zato lahko bolj svetlo. Na primer darovanje, kesanje, odpushchanje, popravljanje krivic?

– Kurtoazija, post factum ... Prikriti besi, interesi ... Slaba vest, vchasih zhaltav vic.

– Za storjeno ni mozhen preklic?

– Nich ne obudi pobitih ptic.

– Ali ni vsaj tako imenovana brezpogojna ljubezen brez kanchka strupa?

– Ker potrebuje pogoj brezpogojnosti, je le oblika obupa.

– Je torej obup, ki obstane pred zidom brezpogojnosti?

– Tudi to je zid dvojnosti.

– Ker je zraven tudi pogoj sredstev?

– Brez sredstev pade vsaka lestev.

– Stvarna ali duhovna?

– Tudi duhovna je presnovna.

– Duh kot kruh?

– »Ruh« je prasemitsko in arabsko duh, hebrejsko tudi »rúah«, moshkega ali zhenskega spola ... Anagram »hur« je moshkega spola, s pomenom luknja, praznina ... Podobne so nemshke besede »Ruch, Ruhe, Rauch«: vonj (smrad, slab glas, sramota), mir, dim ... Pa staroslovenske »ruhma« (nenaden vihar, napad), »ruho, ruha, rjuha« ... Tudi praslovansko »ruho, ruha« ... Cheshko »druh, duch« (tovarish, duh) ... V sanskrtu »ru, ruh, ruha« (bitka, rast, klica, vzpon, izbruh) ... V indoevropskem prajeziku »ruha, reuh – ruhna« (riti, trgati – skrivnost) ... Duh se rad ruha, ruva, rije za resnico ... Zna biti »hud«, kadar izbruhne ... Je chlovekov »drug« in »alter ego«, nasprotnik ... Ali pa je skrit, »ne obstaja«, se prikrije, ogrne z rjuho ... Duh je poln muh.

– Ali to pomeni, da se je treba za vse »ruvati«, ker ni nich podarjeno?

– Vse je podarjeno, s krvnim davkom poparjeno.

– Je to program?

– Menjava: kri za kri. Daj–dam.

– Ali ni tak pogled na zhivljenje nekakshna dushevna rana?

– Dushevna rana je zdrava telesna hrana.

– Potemtakem je dushevna rana nekakshna vrlina?

– Edina vrlina je betonska sivina.

– Ali ni to grozno, saj je po nemshko »Grau« sivina, »Graus« pa groza?

– Nekaj zveze je gotovo. Tudi besede »Graus–groza«, »Grausen–grozen« so si blizu.

– V grozljivem nizu?

– Teater senchnih lutk. »Schauer« je groza ali gledalec. Na primer stari nemshki film: »Nosferatu, eine Symphonie des Grauens« ... Simfonija groze, mora nochnih senc, vampirska gluha loza ...

– Kaj pa pomeni Nosferatu?

– Stara romunska beseda, sinonim za vampir ... Slovansko: che te zavratno objame vampir, imash njegov »nos v vratu« ...

– Kakshno vrednost ima taka vrlina, ki je pravzaprav strahota?

– Kot vsaka sramota.

– Ali je sploh kaj, kar ima trdno in stalno vrednost?

– Bednost.

– Ali ni to zhe abstrakcija – vrednota?

– Ne pogled na stvari, temvech skoz stvari.

– Kaj se s takim pogledom pridobi?

– Cesarska golota.

– Je to slechen strah?

– Vechen prah.

– Je tak pogled zavednost? Vishja vednost?

– Nevednost ... Niti tega ni mogoche vedeti, da se nich ne ve.

– Za kaj pa potlej gre?

– Za doslednost: vseh vrednosti praznota.