Revija SRP 129/130

Andrej Lutman

 

ZA–OP 

 

ZA

 

Prichetek. Za cheto chrk, ki slede, sledi

delezh sporochila. Del, obet celoti. Teche

veriga chrk. In sprashevanje o obsegu dolochila,

od katerega dalje se shteje, da je. In da bo.

Nadaljevanje.

 

Oddaljevanje od dolochenega, od zachetka

lochenega niza chlenov, potujochih v skupkih, ki dajo

pomen. Vijuge,

dolochljive s smerjo bozhajochih pogledov

po skupnosti znakov,

store, kar pride.

Prihaja praznina.

 

Chrke z nadaljevanjem odrivajo

praznoto, ko sshirijo sporochilo. Vsako chrko

v odrinjeni nich.

Misel v nichu stori misel pred izchrkanjem.

Chrka odrine nich, pa ga ni nich manj.

Tudi vech ga ni.

Vecha se le niz, povechuje zgolj vrsto, ki sili

k navezi, k rahljanju spomina.

Ko ni chrk, ni praznine.

 

Osnova za praznino je prvi chlen, ki predre

vanjo,

v mnozhico, v edini obet k nadaljevanju.

Nizanje chlenov, chlenjenje praznote.

Praznina, dolochena

s ploskvijo, in ploskev, dolochena

s prostorom, in prostor, dolochen z nichem.

Praznota vsebuje nich, a ga ne dolocha.

Dolocha jo omejenost, ki je vrachanje,

preverjanje v cheto razporejenih znakov.

Nich dolochi misel. In spomin jo povzame,

da se razpre v zlogu.

 

Prazna mnozhica vsebuje sebe in nich in praznino

in zachetek. Nich in vse nista par.

Nich in vse nista nasprotji. Nich,

omejen z vsem.

Nich in vse dolochata prazno mnozhico.

Prazna mnozhica vsebuje

vse, chesar she ni.

S prvim, zachetnim znakom

praznota mnozhice postane ploskev

z grozhnjo, da zavzame prostor. Z nizanjem chrk

se shiri prostor.

Prvo zaprostori vse.

 

S shirjenjem prostora se shiri nich. In ozhi vse.

Prostor je niz ploskev. Ploskev je niz chrk.

Chrka je krch zapisa. Prostrano

daje obete spominu. In izbrisu.

Che to zacheto ...

 

 

 

OP

(odprto pisemce)

 

Kako zhiveti in ustvarjati ter

plemenititi,

kako prerachunati

zhivotarjenje na vsoto dva tisoch stotinov na dan

(rachuni: dvajset evrov na dan;

sheststo enot okupatorske valute

na shtiriindvajset ur,

pomnozheno s trideset;

pomnozheno z dnevi in nochmi v evrski uniji...),

kako odvajati dajatev

skupnosti, da ne bo grozila z obrestmi

na nezmozhnost plachevanja zaukazanih dajatev,

kako?

 

Je namen tistih, ki samozaposlenost v kulturi

enachijo

z gospodarsko druzhbo, ki naj bi bila sposobna

odvajati dajatve skupnosti

celo tedaj in takrat,

ko ne zasluzhi niti sto stotinov na uro,

je namen takshne skupnosti, tega plemena,

da banka kuje zasluzhke z vsako izvrshbo

(ne izvrzhbo!),

nastalo zaradi nezmozhnosti

plachevanja fiksne in a priori dolochene sume?

 

Kje ste, varovala plemenskih vrednot,

kje ste?

Kako ste, delezhi skupnosti, da zadolzhenost prelagate

na smrtonosne uredbe,

zakone,

pravila, in prelagate,

si preposhiljate pismene utemeljitve revshchine med seboj,

kako ste?!

Plemenitite revshchino?

Bogatite plemenitost?

Dodajate dajatvam vrednost?

Je vashe vrednotenje zavezano prihodnosti?

 

Uporabljate stroje in strojchke, ki ste jih usposobili,

da izrachunajo

v nekaj delchkih chasa vsoto,

ki vas omogocha.

Plemenito, vzorno, uspeshno.

Zdravo! Kako ste? Tehtate?

Naj vam ponudim svoje bolno telo?

Za koliko in kolikokrat?