Revija SRP 129/130

Alesh Jelenko

 

NAD DEZHELO LETAJO VRANE

 

PUZZLE

 

Vsak dan me je vech

moje telo so majhni koshchki

                            trdi

                            a upogljivi

vsakich ko najdem novega

ga potisnem v primerno

                            shpranjo

rastem pochasi

rastem shest dni

nato vstanem

kot Eddie

iz groba

 

obrnem se na trebuh

in si polepim hrbtenico

da bom dovolj stabilen

da se koshchki ne bodo

                            razleteli

 

volk sem

plenilec

lovim po vseh shtirih

in se baham na dveh

alfa samec

oko na piramidi

brez podstavka

                            zgolj oko

 

Douglas Adams je (bil) sestavljen

Umberto Eco je sestavljen

Julian Barnes je sestavljen

Hans Magnus Enzensberger je sestavljen

John Ashbery je sestavljen

Alesh Jelenko je sestavljen

                            resnichno je sestavljen

 

ime na ozadju okvirja

ne pomaga kaj dosti

ko slika pobledi

se ravnodushno razstavi

                            in zlozhi v shkatlo

 

 

 

ZRNO GRAHA

 

Lepo se je kuhati

in kot zrno graha

sredi pshenice

chakati

   chakati

      chakati

 

las vegas ni zame

tam rastejo koprive

kot gobice po dezhju

in plevel

in sploh vse polno

teh chudnih rechi

 

pogosto slishim     glasove

odmeve

miselne vzorce

vpete v verige

in zavite

okoli moje noge

kot grah sem

v posodi

in se pechem

 

pa saj bi se zakotalil

                     zavrtel

                     speljal

a se pechem brez olja

in smrad

in ednina

sta premochan zalogaj

 

she dobro

da je konzerva polna

zelena

ne chrna

nov okus

zahteva

in zahteva

pa mogoche

tudi kaj da

mogoche da

zgolj nov okus

 

 

 

DOBER TEK

 

krilata ptica je buhnila vame

me izzhela

spremenila

izsesala rdecha krvna teleshchka

in v zhilo vlila absint

 

pa sem slekel kozho

zazhgano od besed

raztrgano od pogledov

 

zdaj stojim na ogled

posmeh

vsak si lahko odshchipne

koshchek mojih organov

na voljo so

jetra

pljucha

dvanajsternik

zhelodec

pa mozhgani

izbira je velika

za veliko strank

kakor je pach komu ljubshe

 

in na koncu

ostane samo okostje

mrzlo

trdo

neupogljivo

o-k-o-s-t-j-e

 

 

 

NA VRHU

Najlepshe je biti dimnikar

lahko se naslonish na rob mesta
kadish stare 57
in       tuhtash
         tuhtash
         tuhtash
                   predvsem o starki v sosednjem bloku
kako za vraga ji uspe iz trgovine
prinesti polno vrecho zhivil
                   malemu niku
ki se najraje vozi
po zadnjem kolesu
(in prednjih zobeh)
                   stricu na klopci
s polnimi usti svinjske masti
in blazno dolgim jezikom
                   teti na balkonu
s poveshenimi joshki
s katero ni dobro cheshenj zobat
(sploh ne pod njenim stanovanjem)
                   mozhakarju z oplom
ki namesto besed izgovarja fige
in v zhepe tlachi (ne)odvechne kovance

she bi lahko nashteval
a bi bil seznam (pre)dolg
raje se bom povzpel
na tole rech
in s chikom v gobcu
pogledal
ali je
                   vrecha zhe prinesla starko
                   zob zhe dobil obliko kroga
                   slina zhe na mojem chevlju
                   bradavichka vidna pod obleko
                   na vhodu v blok kakshna figa

resnichno
najlepshe je biti dimnikar

 

 

 

NAD DEZHELO LETAJO VRANE

 

         »Ne pozabi bicha, ko hodish skozi mesto.«

                       (Zoran Pevec)

 

I.

 

Preselil se bom

iz neokusne membrane

iztrgal popkovino

in odplaval

         odplaval

                   odplaval

jajchna lupina

ni moja shirina

raje jo razbijem

odprem

prezrachim

izlijem nesnago

odvechen balast

pa vrzhem v kosh

 

 

II.

 

Preselil se bom

preselil se bom

ker imajo

sloni prevelika ushesa

ker machke

she vedno lovijo

mishi

zemljevid je padel

v vodo

zemljo

kanal

chrno luknjo

pa saj niti ni pomembno

enostavno ga ni

 

 

III.

 

Preselil se bom

v divjino

pravijo

da tam she vladajo

naravni zakoni

nisem preprichan

a osel gre

samo dvakrat na led

z lopato

bom izkopal temelje

in vanje usul

bele golobe

redno jih bom

hranil

 

 

IV.

 

Preselil se bom

peshchena ura

pochasi rjavi

nov zasuk

ne bo mogoch

gradovi v oblakih

niso bili nikoli dovolj

neobdelane zemlje

pa je prevech

je svezha

a ne rodi

»narod

si bo sodbo

pisal sam«

 

 

 

FIGE

 

         »Kot filozofa me zanima resnica. Ker pa je tezhko odlochiti, kaj je res in kaj ne,

            sem odkril, da je lazhje priti do resnice tako, da analizirash lazhi.« (Umberto Eco)

 

I.

 

Lazh je izpljunek resnice

lepljivo gnezdo

poslano navzven

         za druge

         za drsenje

shkodljivost ni fiksna

izmeriti sam obseg

pa je nemogoche

individualna mashina

je razlog za iskanje

novih merskih enot

ki ne obstajajo

vsaj ne

         tukaj

 

 

II.

 

Lazh je izpljunek resnice

in izpljunek resnice

ni lazh

ne vedno

ne ob isti uri

lahko je

le izpljunek resnice

         brez masti

         ali pene

lahko je

le lazh

 

 

III.

 

Lazh je izpljunek resnice

ki ga golta morje

prihodnost prihodnost

brez manifesta

je zorenje

         nichno

         brezpredmetno

definicija sodobne mode

je enaka chistilni napravi

a je pumpa primernejsha

predvsem iz vidika

bikov in krav

kapitalizma in socializacije

gonilo napredka

je gnoj

 

 

IV.

 

Lazh je izpljunek resnice

ker je megla

zakrila svezhe fige

         z mokroto

         z belino

je krvnik

breme narave

odgovor morda

lezhi drugje

tam

kjer je

gniloba