Revija SRP 127/128

Janez Premk

 

PRAZVOK

 

Chrednik

 

Ob deblih brez

potuje

kamenje

za chrednikom

rastejo

iz zemlje

telesa umrlih

krik

je okamenel

na Sorshkem

polju.

 

 

Molitev

 

Rdeche dezhevje

si posejal.

Trde so stopinje

v bozhji gozd.

Videl sem

dvojno gorovje

in vrtinec

v tvoje oko.

 

 

Otroci

 

Smrt

je kamen

v narochju stvarnika.

Otroci umirajo.

Vrachajo vam telo.

 

 

Majhnost

 

Daj molchanje

kratkost

in trdnost

snovi

za prehod

na drugo stran,

da bomo

ostali

majhni

in se upali

ljubiti.

 

 

Vmesnost

 

Sem smo

po praznovanjih

polnih veselja

prishli

na vrh planine

od vsepovsod

odmevajo

vetrovi

chez pusti rovt

skoz mrzlo pokrajino

v megli se pesem izgublja

in se zdijo doline

povsem puste in same.

 

 

Spet

 

Nebeshka vrata

se odpro

dovolj laganja

je bilo

celota

zamolchana

zadrzhevana

in med nas poslana

vse kar je

Nebeshki Oche.

 

 

Vse je

 

Sevanje sveta

sveto bitje

srca

umiranje

in rojstvo

dih Stvarnika.

 

 

Sence

 

O vsem

nich

ne vemo

za trenutek

jasnosti

rahel dotik

skoz nebo.

 

 

Bozhji sin

 

V skromni

tochki

vseobsezhnega

rojstva

odreshitev

razpadajoche

oblike

slike

neskonchno

mrzle

in velike.

 

 

Luch

 

Kljuch

ki vrata

vsa odpira

pesem

vedno ti sledi

ogenj

ki vse pozhira

vse

kar znova

ozhivi.

 

 

Razdalje

 

Do nas

na eno

na drugo

stran

stvarstva

robovi

rana

nedosezhene

blizhine

Tvoje.

 

 

Prazvok

 

Zgoshchenost

prapodob

gorechih

vrelcev

enega

spoznanja

vsem znana

prvotna govorica

zachetka

vsega

kar je bilo

in bo.

 

 

 

Doma

 

Si doma

nich vech

nikamor

se ne

mudi

zgosti se

voda

kamen se zgosti

zgosti se zrak

za nedolzhnost

enosti.

 

 

Stvarnost

 

Videl sem

razpadanje

trupel

v vero

bili so

ljudje

ki so

srechali

Stvarnika.