Revija SRP 127/128

Damir Globochnik

 

PRVI SLOVENSKI UMETNISHKI FOTOGRAF AVGUST BERTHOLD

 

Avgust Berthold (1880–1919) je mladost prezhivel na gradu Pushtal v neposredni soseshchini starega mestnega jedra Shkofje Loke. Bil je plemenitega rodu. Njegova mati Ema je bila sestra pushtalskega barona Wolkensperga. Po porodu Avgusta Bertholda je umrla. Oche Jozhef Berthold je bil mornarishki oficir in kasneje kapitan fregate.

Avgust Berthtold se je okrog leta 1900 v Shkofji Loki seznanil s slikarji Ivanom Groharjem, Rihardom Jakopichem, Matejem Sternenom in Gvidonom Birollo, z umetnostnim zgodovinarjem Antejem Gabrom in s fotografom Avgustom Blaznikom.

Ohranilo se je prichevanje o mladostni objestnosti Bertholda in njegovih tovarishev v Shkofji Loki. 29. avgusta 1903 okrog polnochi so se Berthold, Rihard Jakopich, ki je tedaj prebival pri Wolkenspergovih, Avgust Blaznik in Ante Gaber na kapucinskem mostu zapletli v pretep s shestimi mlinarskimi hlapci iz Shkofje Loke in okolice. Mestni strazhnik je v ovadbi mestnemu zhupanstvu zapisal, da so hlapci zacheli luchati kamenje, »potem da Gustav Bertold revolver Gustavu Blazniku in je zachel streljati« proti hlapcem, vsi pa so vpili, kleli in rjoveli tako, da so kalili nochni mir. Obchinska policijska oblast je vse razgrajache obsodila na globe v vishini 2 do 10 kron, hlapce na 48 ur zapora, Blaznika zaradi orozhja in streljanja na 6 kron globe.1

Berthold je v sholskem letu 1902–1903 obiskoval prvi in drugi semester na dunajski visoki sholi (Höchere Graphische Bundes-Lehr- und Versuchanstalt).2 Na oddelku za fotografijo in reprodukcijske postopke se je mdr. seznanil z gumijevim postopkom. Na Dunaju je nanj vplivala piktorialistichna fotografija tedaj najbolj znanih avstrijskih fotografov, chlanov Wiener Camera Cluba, Huga Henneberga, Hansa Watzeka in Heinricha Kühna (t. i. dunajski Trifolium).3 Na Dunaju se je druzhil s slovenskimi umetniki, ki so tam shtudirali.

Berthold si je fotografsko znanje najbrzh nabiral tudi na münchenski fotografski sholi (Lehr- und Versuchanstalt für Photographie) in v Frankfurtu.4

Leta 1904 se je prvich predstavil shirshi javnosti na I. jugoslovanski umetnishki razstavi v Beogradu. Berthold je bil edini slovenski fotograf na razstavi. Josip Regali je v recenziji razstavljenih del zapisal: »Najvechjo pozornost pa je vzbujal 'Vesnjan' Avgust Berthold s svojimi dovrshenimi umetnishkimi fotografijami, v katerih je dosegel toliko impresije in toliko enotnosti, da ni hotel spochetka marsikak veshchak verjeti, da so Bertholdova dela fotografije, ker jih je v resnici mnogo chisto slichnih radiranjem. Berthold zna podati mochno obchutje, da, subjektivni moment v toliki meri, da se njegove fotografije lahko nazovejo 'Stimmungsbilder'; on zna pach z umetnishkim okusom izbrati motiv. Berthold je mojster v fotografijski krajini, ki jo izvrshuje z gumijevim in pigmentnim tiskom, poleg tega pa je velik tudi v portretu, n. pr. 'Portret' slikarja Jakopicha; izmed pejsazhev pa je najkrasnejshi gumijev odtisk 'Zima' (iz starega Frankfurta).«5

Naslednje leto je v Sodni (sedanji Tavcharjevi) ulici sht. 11 kupil hisho in si na njenem vrtu uredil fotografski atelje v dunajskem secesijskem slogu. Po pripovedovanju baronice Hilde Swoboda mu je denar za hisho in sodoben fotografski atelje prinesel visok dobitek na loteriji. Atelje je bil namenjen predvsem izdelavi portretnih fotografij. Bertholdov obrtni list ima datum 17. april 1905.6 Fotografski atelje je zachel delovati maja 1905.

V naznanilu odprtja Bertholdovega »najmodernejshe opremljenega fotografskega umetnishkega zavoda« lahko preberemo: »Podpisani se priporocha visoki gospodi in p. n. obchinstvu v Ljubljani in okolici v prevzetje fotografskih del kakor portretov, pokrajin, notranjih prostorov, shportnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povechanj, platinskih, gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetnishko izvrshitev, solidno ceno in najhitrejsho dovrshitev. / Fotografovanje zunaj ateljeja zarachunam najceneje. / Atelje je odprt ob nedeljah in praznikih.«7

Berthold je ob odprtju ateljeja fotografije razstavil tudi v izlozhbenem oknu Schwentnerjeve knjigarne. Slovenski narod je pohvalno pisal o Bertholdovih fotografskih veshchinah. »Tableau pri Schwentnerju obsega samo slovenske krajine in po eno reprodukcijo po Groharjevi risbi, tehnika je razen dveh pigmentnih odtisov izkljuchno gumijev odtis, torej nachin, ki je nashim ljudem dokaj she neznan, kajti nasha domacha fotografija se je gibala do danes vechinoma v mejah obrti ter je zaostajala za fotografijo v tujini neprimerno dalech. Zlasti v Nemchiji – v Avstriji v obche ne stoji posebno visoko – povzpela se ta panoga do popolne umetnosti, tako da so v Nemchiji priznali zhe prvi poznavatelji fotografiji mesto v kraljestvu Muz. A. Berthold se je vezhbal v najodlichnejshih monakovskih in frankobrodskih atelierjih in zato vidimo na njegovih delih tako mojstrsko izvedbo. Poleg tehnike pa ima A. Berthold tudi eminenten umetnishki chut; aparatu vdihne dusho ter ga dirigira z umetnishko suvereniteto, da so slike chisto subjektivnega dojma. V izbiri motiva kazhe neoporechen okus. Izmed izlozhenih krajin je nekaj marin, kjer je gibanje valovja pogojeno tako istinito, da bi chlovek mislil, da so to reprodukcije slik. Devinski grad z morjem v ozadju je imeniten v razsvetljavi, krasne so tudi snezhne krajine z nijansami topechega se snega, rahlo razburkane povrshine, fin pa je nekak Rousseauski motiv v pigmentu, ki reshuje problem kontrasta med polno solchno svetlobo in gozdnim mrakom, ljubki so nekateri spomladanski pejsazhi, zelenkastega tona. – Umetnishka fotografija je velike vazhnosti za umetnost samo, kajti poslednjo prva izpopolnjuje ter pomaga k razumevanju in popularizaciji plastichne umetnosti. O photoklubih in photosecesiji pri nas she ni ne duha ne sluha in zato tem rajshi izrekamo poedincu kot je A. Berthold popolno priznanje ter upamo, da njegova prizadevanja ne bodo brez uspeha ter da jih bodo vedeli ceniti vsi krogi in sloji brez razlochka.«8

Berthold se je avgusta 1905 porochil s Heleno Kunc (roj. 1884).9 Naslednje leto se jima je rodila hchi Ema Terezija Berthold.

V ateljeju je imel zaposlene pomochnike in pomochnice (Latvijec Lev Mezgolitz, Franjo Grabjec idr.). Konec leta 1906 je z oglasom iskal »gospico iz boljshe rodovine, ki bi imela veselje do fotografovanja. Priliko ima izobraziti se v tej stroki.«10 Berthold je bil tudi mentor amaterskim fotografom in pomochnikom. Nekateri med njimi so se kasneje osamosvojili in odprli lastne ateljeje. Bertholdova soproga je imela tri brate, ki so vsi postali fotografi.

Najpomembnejshi vir dohodka ateljejskih fotografov je bila portretna fotografija. Portretne fotografije so izdelovali Bertholdovi pomochniki in retusherji. Sam se je ukvarjal predvsem z »umetnishko« fotografijo.11

Krajinske in zhanrske fotografije, izdelane v t. i. gumijevem postopku, ki ga je med plemenitimi tiski najraje uporabljal, je poshiljal na razstave. Berthold je bil prvi slovenski fotograf, ki se je redno udelezheval mednarodnih fotografskih razstav. Vsako leto je sodeloval na vechji mednarodni razstavi.

Na II. jugoslovanski umetnishki razstavi v Sofiji je kot edini fotograf razstavil 19 fotografij, mdr. fotografijo Sejalca, ki jo je posnel spomladi 1906 v okolici Shkofje Loke. Fotografijo je Grohar uporabil za eno od predlog pri istoimenski slikarski kompoziciji.

Berthold je leta 1905 za krajinske in portretne fotografije prejel chastno diplomo in zlato kolajno na mednarodni umetnishki in umetnoobrtni razstavi v Bruslju.12 Diplomo je prejel tudi na Mednarodni fotografski razstavi v Brnu na Cheshkem leta 1907. Naslednje leto je sodeloval na mednarodni fotografski razstavi v Oslu in leta 1910 na I. mednarodni fotografski razstavi Zveze madzharskih amaterskih fotografov v Budimpeshti.

Med sodobniki je veljal za prvega slovenskega umetnishkega fotografa, za »prvega Slovenca, ki je fotografsko obrt dvignil na stopinjo umetnosti in se proslavil kot prvovrstni umetnik na strokovnih razstavah po celem svetu«.13

Pisci so pogosto opozarjali na podobnost Bertholdovih fotografij, izdelanih z gumijevim postopkom, z grafikami, risbami in impresionistichnimi slikami. Fran Govekar je zapisal: »Berthold ima oko in dusho umetnika slikarja in njegova dela v raznih tehnikah vzbujajo sploshno obchudovanje. Njegove fotografije so tako mojstrske, da neuko oko ne razlochuje, ako niso izvrshene po slikah; Berthtoldove fotografije najlepshe dokazujejo, da more tudi fotografski aparat dosezati chisto umetnishke efekte krajinarjev.«14

Bertholdove fotografije so bile fotografska vzporednica domachemu (post)impresionzmu. Prisotni so bili tudi vplivi secesije in realizma oziroma naturalizma. Ukvarjal se je s krajinsko, zhanrsko, arhitekturno, portretno in dokumentarno fotografijo ter fotografijo akta. V ospredju krajinskih motivov sta bila harmonichna kompozicija in intimno razpolozhenje. Po zaslugi meglichaste atmosfere, ki je zabrisala detajle, je dosegal impresionistichne uchinke. Priljubljen motiv so bile breze. Rad je fotografiral gorsko krajino in marine.

Avgust Berthold je v popisu prebivalstva v Ljubljani leta 1910 navedel kot obchevalni jezik slovenshchino, cheprav je imel domovinstvo v Trstu (po ochetu).15

Berthold se je opredeljeval za Slovenca. Septembra 1908 je fotografiral Ivana Adamicha in Rudolfa Lundra na mrtvashkem odru. Adamicha in Lundra so ustrelili med protinemshkimi demonstracijami v Ljubljani. Razglednica z Bertholdovo fotografijo, ki je bila v Schwentnerjevi knjigarni naprodaj zhe nekaj dni po Adamichevi in Lundrovi smrti,16 je hitro poshla. Chisti dohodek od prodaje razglednice je bil namenjen druzhbi sv. Cirila in Metoda. Lavoslav Schwentner je sredi oktobra izrochil druzhbi sv. Cirila in Metoda dobichek od prodanih razglednic (150 kron).17 Avgust Berthold je sredi decembra za septembrske zhrtve prispeval 40 kron (od razglednic, prodanih pri trgovcu J. Bahovcu in v Katolishki bukvarni).18

Shtiri razglednice s prizori pogreba septembrskih zhrtev je izdal poklicni fotograf Alojz Vengar iz Radovljice. Petino izkupichka naj bi prejeli tisti, ki so bili ranjeni 20. septembra.19

Shest ranjenih mladenichev in mozh je fotografiral poklicni fotograf Ludvik Krema. Fotografijo je trgovec s papirjem Jernej Bahovec prodajal po 4 krone, razglednice pa po 20 krajcarjev. Chetrtina izkupichka je bila namenjena odboru za spomenik Adamichu in Lundru in za podpore ranjencev in njihovih druzhin.20 Bahovec je prodajal tudi razglednice, ki jih je za zhrtve poklonil poklicni fotograf Davorin Rovshek.21

Nemshka Südmarka je zalozhila razglednice s fotografijo razbitega salona Kazine, ki so ga med protinemshkimi demonstracijami unichili Slovenci.

Berthold je deloval tudi v prvi organizaciji poklicnih fotografov na Kranjskem. Pripravljalni odbor je pod njegovim vodstvom zachel delovati maja 1909.22 Dezhelna zadruga fotografov v Ljubljani je bila ustanovljena 28. novembra 1910 v posvetovalni dvorani Mestnega magistrata. Izmed 53 chlanov je bilo na ustanovnem obchnem zboru prisotno 29 fotografov. Na predlog fotografa Ivana Jagodica iz Kranja je bil za nachelnika izvoljen Avgust Berthold.

Ustanovitev zadruge ateljejskih fotografov, ki so delovali na Kranjskem, so narekovali poklicni interesi. Avgust Berthold je na ustanovnem obchnem zboru predstavil obshirno resolucijo o uvrstitvi proste oziroma svobodne fotografske obrti med koncesionirane rokodelske obrti, pri katerih sta potrebna strokovna izobrazba in dovoljenje, ki izvira iz uradno dokazanega znanja.23 Resolucija je bila soglasno sprejeta, prav tako Bertholdov predlog o pristopu Dezhelne zadruge fotografov k Centralni zvezi fotografskih zadrug na Dunaju. Zastopnik dezhelne zveze kranjskih obrtnih zadrug Engelbert Franchetti je novoustanovljeno zadrugo povabil tudi v to dezhelno zadruzhno organizacijo. Berthold, Ludvik Krema in Viktor Kunc so bili izvoljeni za delegate v dezhelni zvezi.24

Berthold je bil leta 1907 izbran na natechaju ljubljanskega magistrata za fotografiranje zlochincev v ljubljanskih zaporih v obdobju 1907 do 1909. Izbran je bil kot najcenejshi ponudnik. Tri slike je bil pripravljen izdelati za ceno dveh kron.25

Leta 1912 je po narochilu ljubljanskega magistrata napravil 25 fotografij Ljubljanice in njenega obrezhja, ki so dokumentirale stanje pred zachetkom del za poglobitev Ljubljanice in ureditev njenega obrezhja.26 Izdelal je tudi vech drugih fotografij za mestno dokumentacijo.

Zadnjich je razstavljal leta 1911 na I. razstavi Kluba slovenskih amater-fotografov, katerega podporni chlan je bil. Deset pokrajinskih motivov, izdelanih s t. i. gumijevim postopkom, je razstavil izven konkurence. Na razstavi je bil tudi chlan zhirije.

Spoznal je, da je piktorializem zhe izrabljen, zato je od tedaj napravil samo malo novih pejsazhnih fotografij. Fotografiral je znane slovenske osebnosti, mdr. Ivana Cankarja, ki je bil druzhinski prijatelj. Zachel se je ukvarjati z elektrotehnichnimi poskusi. Sam je sestavil rentgenski aparat.

Veliko se je posvechal jadranju. Leta 1919 se je pri Devinu prevrnil z jadrnico in huje zbolel. Umrl je istega leta za tuberkulozo. Atelje je po smrti prevzela Bertholdova vdova Helena in ga vodila do sredine tridesetih let. Za poslovodjo je izbrala fotografa Milicha Obrenovicha iz Chrne gore. Milich Obrenovich je najprej v Beogradu delal kot »prvi operateur« pri c. kr. dvornem fotografu Milanu Jovanovichu, bratu slikarja Paje Jovanovicha, nato pa osem let v ateljeju Avgusta Bertholda, katerega je tudi nadomeshchal med njegovo boleznijo. Delo v Bertholdovem ateljeju je prekinil dvakrat: leta 1912 se je vrnil v Chrno goro in se udelezhil balkanskih vojn, leta 1914 pa je pobegnil iz Avstro-Ogrske, boril se je na fronti in leta 1916 padel v avstrijsko ujetnishtvo, iz katerega mu je uspelo priti po zaslugi prizadevanj Avgusta Bertholda.27

 

 

 

_____________

1 Po: France Shtukl, »Slikarja Rihard Jakopich in Ivan Grohar v Shkofji Loki«, Loshki razgledi, 1987, str. 71–72.

2 Biografski podatki predvsem po: Mirko Kambich, »Avgust Berthold (1880–1919) in njegov fotografski atelje«, Kronika / Chasopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, str. 253–257.

3 Dunajski Camera Club je bil ustanovljen leta 1891.

Termin »piktorialistichen« izvira iz angleshkega pridevnika pictorial (slikoven). Uveljavil se je po zaslugi knjige Henryja Peacha Robinsona Pictorial Effect in Photography iz leta 1869. V Avstriji in Nemchiji je bil za tovrstno fotografijo v uporabi izraz Kunstphotographie, t. j. umetnishka fotografija. Obdobje piktorialistichne fotografije oziroma fotoimpresionizma je trajalo od 1890 do 1910.

4 S., »Fotograf Avgust Berthold«, Slovenski narod, 1905, sht. 116.

5 Josip Regali-Sever, »Prva jugoslovanska umetnishka izlozhba v Belgradu«, Ljubljanski zvon, 1904, sht. 12, str. 744.

Josip Regali je Bertholda uvrstil med Vesnane, cheprav so bili Bertholdovi krajinski motivi blizhji domachim impresionistichnim slikarjem, ki so bili povezani v klub Sava.

Gumijev postopek in pigment je prvi pri nas predstavil dr. Rado Frlan (1875–1902) na razstavi fotografskega odseka Slovenskega planinskega drushtva marca 1901 v Narodnem domu (po: »Razstavo slik …«, Planinski vestnik, 1901, sht. 3, str. 46).

6 Zadruga fotografov v Ljubljani – Zapisnik zadruzhnih chlanov, pomochnikov, vajencev (SI ZAL LJU 115 Okrajna gospodarska zbornica Ljubljana, 188).

7 Oglas v: Slovenski narod, 1905, sht. 104.

8 S., »Fotograf Avgust Berthold«, Slovenski narod, 1905, sht. 116.

9 Po: »Porochil se je …«, Slovenec, 1905, sht. 196.

10 Oglas v: Slovenski narod, 1906, sht. 296.

11 Po: Franjo Grabjec, »Fotografija kot umetnost«, Slovenec, 1923, sht. 144.

12 Po: »Odlikovanje«, Slovenski narod, 1905, sht. 280.

13 Po: »S smrtjo Avgusta Bertholda …«, Slovenec, 1919, sht. 187.

14 Fran Govekar, »Nashe slike«, Slovan, 1904, sht. 7, str. 224

15 Po: Mirko Kambich, »Avgust Berthold (1880–1919)«, Fotoantika, sht. 11, 1988, str. 7.

16 Po: »Razglednice s slikama nedolzhnih zhrtev«, Slovenski narod, 1908, sht. 223.

17 Po: »Druzhbi sv. Cirila in Metoda«, Narodni list, 1908, sht. 42.

18 Po: »Za zhrtve«, Slovenec, 1908, sht. 292.

19 Po: »Pogreb zhrtev 20. septembra«, Slovenski narod, 1908, sht. 225.

20 Po: »Fotografichne slike ljubljanskih zhrtev«, Slovenski narod, 1908, sht. 238.

21 Po: »38. izkaz prispevkov za spomenik in zhrtve 20. septembra 1908«, Slovenski narod, 1909, sht. 35.

22 Po: »Dezhelna zadruga fotografov«, Slovenec, 1909, sht. 102.

23 Dezhelna zadruga se je pridruzhila shirshim prizadevanjem za uvrstitev fotografije med koncesionarne obrti. Aprila 1909 je Dezhelna zveza kranjskih obrtnih zadrug sprejela resolucijo, naj trgovsko ministrstvo spremeni dosedanji status fotografije kot proste obrti v rokodelsko obrt (po: »Dezhelna zveza kranjskih obrtnih zadrug«, Slovenski narod, 1909, sht. 79).

Obrtni red z dne 20. decembra 1859 in drzhavno-ministerijalni ukaz sht. 7653 z dne 27. april 1864 sta fotografijo opredeljevala za prosto obrt. Fotografija je od 1864 imela status svobodne obrti. Fotograf je moral svojo dejavnost prijaviti in plachati predpisani davek, ni pa mu bilo potrebno pridobiti dovoljenja na podlagi dokaza o strokovni usposobljenosti, kot pri koncesionarnih obrteh. Na predlog Centralne zveze fotografskih zadrug na Dunaju je bil decembra 1911 sprejet zakon o uvrstitvi fotografije med koncesionarne obrti.

24 Po: »Ustanovni obchni zbor dezhelne zadruge fotografov v Ljubljani«, Slovenski narod, 1910, sht. 428.

25 Mestno knjigovodstvo v Ljubljani, dne 1/3 07 (iz arhivskega gradiva ZAL, Lj), po: Mirko Kambich, »Fotografija kot zgodovinski dokument«, Zgodovina Ljubljane / Prispevki za monografijo / Gradivo s posvetovanja o zgodovini Ljubljane, 16. in 17. novembra 1983, Kronika, Ljubljana 1984, str. 284.

26 Po: »Spomin na sedanjo Ljubljanico«, Slovenec, 1912, sht. 142.

27 Po: »S smrtjo Avgusta Bertholda …«, Slovenec, 1919, sht. 187.

 

 

 

 

 

Pred hisho v Bohinju

 

 

 

 

 

Devinski grad (objavljeno v: Ilustrirani Slovenec, 1926, sht. 10)