Revija SRP 125/126

Lev Detela

 

OBLJUBLJENA DEZHELA

Stara zaveza, 2. Mojzesova knjiga 3

 

1.

 

zaspala je pushchava in bleda mesechina in skala spita

pochiva tiha noch in zvezde spijo blago in zanosno

in gore spijo in dobre zhivali so zatisnile ochi vse spi

a je nemir globoko v vseh stvareh in rezki ogenj v krogih chasa

nevarnost ne pusti da sanjamo o srechi in ljubezni

so padci ki bolijo in urezi z nozhem pod srce rdeche od krvi

ni cvetja in petja blagih ptic za ljubeznivo pot s pastirjem

ki goni svojo chredo ovc navzgor globoko pod nebo

toda she so prividi upanja sredi pushchave kjer zhejni sanja vodo ki je ni

da bi pogasil ogenj v svoji bolni dushi ki prosi moli joka se priklanja

ker skala spi in veter drema in vse pochiva nejasno in nerazumljivo

noch je in mesechina spi in tema govori s tujim naglasom

she zvezda je zatisnila ochi slep je ta svet za lepo in za dobro

 

 

2.

 

na robu tezhkih sanj konchno posije dan med hribe in vrochino

na pesku ki se pari z golimi kamni pod nebom in tishino

lahko je alahu vse zhalosti sveta preshteti na strmem romanju

do meke in medine med vbodi sonca in norimi sunki vetra

tik tak tik tak chez pushcho z beduini in kamelo gre njegov korak

tik tak ropoche votli chas v zasedi strazhi pot egiptovski vojak

tri nune in pet romarjev brbra zahvalne pesmi in nezhne litanije

na poti z avtobusom v nebo na sveti hrib kjer zemeljska se obla

druzhi z angeli in besi na bozhji lestvi pod sedmimi nebesi

 

 

3.

 

v cvetochih vejah petje dveh golobov zveni kot sonchna luch

in tiha bolechina ko se ob oltarju svete katarine spreminja

vino v bozhjo kri na kraju kjer se prikazhe v ognju vsemogochnem

tisti ki nas popelje v svet chudezhev in blazhenih prichakovanj

mi reche mlad menih pri bujnem tisochletnem grmu

na vekov veke rase to svezhe listje iz chudnih globochin

pod samostanom iz peska te gorate golichave

kjer stari beduin she vedno pase ovce kot nekoch

ko dobri bog nam tu je razodel kje nasha je prava pot

 

 

4.

 

medtem zazhvizhga bomba v letalu slovo je kruto vrochi pok zheleza

drvi med treski zublji strtimi premeti vrtinchasto navzdol v zapik

v elipse kroga v pike zamrachine v razbite upe pada rdechi blisk

pushchava se razrashcha v dan brez sonca zamira tiho v noch brez zvezd

gori nebo skoz veter se poganja brezglasni krik nechesa

kar ni beseda in ni ljubechi spev iz upov in prichakovanj

za shopom trave v pesku se pretvarja zabloda v zmes iz praha in kosti

med sunki vetra razbitina in strgan chevelj zreta v rdecho smrt

ko iz samostana zaslishim nezhno petje o skrivnost neba ta chas je trd

je neka chudna bolechina zaviti krog razparana zavesa prevrnjen vrch

 

 

5.

 

neurejenost kamna dvigne krilo pushchava bere krut brevir

v daljavi kura smeshno kokodaka za goro se oglasha petelin

polkrogla z vetrom se rokuje vrochina hladno se smehlja

obdobje noro poskakuje kjer je nebo so tri rakete in bomba

pishe hitro smrt pod palmami so zharometi in stari protiletalski top

na levi in desni larifari mezhika z bolnimi ochmi na jugu polka gospodari

na odru lazhe se resnica pravica kislo se drzhi pogum se bedasto spakuje

na severu je huda susha in v starem piskru glavobol

podnebje nam ne prizanasha je shlo za goro se solit

na kamionu same pushke tri plinske maske mrtvashki prt

zakaj tako je na tem svetu menih moj mladi zatrepetam

me chudno gleda pouchuje da bog je skrivnostna energija

za dobra dela in za mir zato je eksplozija svarilo in namig

da je potrebna nova sila za boljshi svet in drugi chas in vera

v dobra sveta opravila za kar molimo menihi tu vsak dan

 

 

6.

 

bezhijo ljudstva chez pushchavo prijazni sosed brusi nozh

rdeche morje je krvavo kamela chudno rezgeta

v damasku vlada razprodaja zahod je vzhod in sever jug

dopoldne falafel prodaja popoldne vse nas postreli

na sredi ceste je zmeshnjava ropoche tank in teche kri

pod oknom machek telovadi iz mosheje ogenj se vali

sirena tuli pes zavija tri muhe so odshle chez prag

ob nilu na vrsti je parada in ura je le zadnji nich

za plotom fiesta mexicana razbit klavir in prazen kosh

polmesec ostro se izbochi se bliska sablja za sedem sonc

na tnalu odsekana je glava chez cesto vojska se vali

berach preluknjan vrch ponuja ta svet je le she kup smeti

 

 

7.

 

v jopichu bomba in pishtola v brezdushnem plesu skozi noch

nad goro se sveti mesec kot zarota zlomljen kazalec meri chas

v razbitem ogledalu so tri razpoke nagnita glava kamen pok

mrtvi odpirajo nam vrata svetovna ura bije nich

za tovornjakom dva vojaka praznita vodo iz korita

poslushata veter pod drevesom chuvata mine kot zaklad

nad sinajem visi zagata nebo je neusmiljeno

nasilna godba zakoraka ponuja solze in trepet

usodni petelin zakraka mrlishki zvon trdo zveni

iz samostana nezhno petje krizh kelih in poklekanje

priproshnje k bogu zaklinjanje nebeshka mana in trobenta

kadilo in usmiljenje menih trepeche premishljuje

se s svojo vero vso noch bori se krizha in se zahvaljuje

ob prvi zori mu blaga luch temo v dushi razsvetli

 

 

8.

 

nemir pod srajco rad nagaja izgublja zhivce je premlad

politika res ni devica napredek odshel je vasovat

v vetru maje se zmeshnjava zavija volk medved rohni

med narodi na hitrem begu se bliska poka in grmi

v black box zaprta je usoda na ustnicah sta kri in sol

in bozhja mana je le obljuba na poti chez tristo mest in sto vasi

poglej v nebo zemlja se trese cipresa trpko trepeta

pred moshejo razsajajo sandali chas neizprosen je urar

stoji nad zemljo jo navija chez divji kozmos v vihar

v srcu je tiha bolechina zakrita misel skrita sled

v dezhelo sveto blagoslovljeno v kateri se cedita mleko in med

 

 

9.

 

breztezhnost je odlikovana lebdi navzgor prosperity

koran do sure sto prihaja vrochinski val nas usmrti

a pridiga she ni konchana stopinj je shtirideset in vech

pod minaretom je trgovec visok kot sonce trden mozh

nocoj je mlaj in so uroki zato bo dan neznosno vroch

na mizi sta krompir in zelje bogastvo se na glas smeji

lisichji kramar zhe razsaja ponuja v vrechi sto rechi

za zidom se kujejo naklepi pod omaro poka stari bes

za voglom vabi pijano zhretje na ples brez angelov in petja

enkrat na mesec so oblaki in se pojavi sto nadlog

vprashaji dvomi bolechina tri zvezde skala in cheri

pred sveto sliko odprta knjiga dve piki vejica obup

nemirno krizhanje resni pogledi plat zvona z roba vechnosti

med menihi se razplamti debata ustavi jo le strogi bog

 

 

10.

 

priblizha se vecherna ura priproshnja milo zadoni

za lestev k bogu so zdravila in zlato tele nismo mi

zaziblje v vetru se cipresa nad pushcho sta orel in kragulj

in strgan chas v orientalskem plesu nabriti nozh zakriti uboj

odpira zlo zhelezno zhrelo in strela shviga chez oltar

je podla senca in agresija kot da rezhi se pekla dno

a vendar je she druga sila in zven ki pride iz svetih ust

pobozhno molijo menihi vso noch pri oltarju za pomoch

jih zjutraj novi chas predrami in vodi v chudezhno nebo

za lestev k bogu so zdravila nebeshki angeli pojo

 

Samostan Svete Katarine, Sinaj 2015

 

 

 

Samostan Svete Katarine na Sinaju v azijskem delu Egipta je priblizhno 200 km oddaljen od priljubljenega letovishkega kraja ob Rdechem morju Sharm ash-Shajk (Sharm al-Sheikh = arab. Shejkova obala). Nahaja se v goratem pushchavskem predelu 1570 metrov nad morjem. Na tem kraju je, kot je zapisano v Svetem pismu Stare zaveze, Bog nagovoril Mojzesa iz gorechega grma. Je najstarejshi krshchanski samostan na svetu in eden izmed vech krshchanskih samostanov v pushchavah Egipta. Zhe okrog leta 300 po Kristusu so tu zhiveli prvi pushchavniki. Leta 324 je rimska cesarica Helena dala na mestu, kjer se (je) nahaja(l) gorechi grm, zgraditi kapelo. Njen sin, cesar Konstantin (306 337), ki je prevzel krshchansko vero, je bil samostanu posebno naklonjen. Baje so pod marmornimi stebri oltarja she vedno korenine svetopisemskega grma, ki raste pred cerkvijo. V pravoslavnem samostanu zhivi danes okrog 30 v glavnem grshkih menihov. V cerkvi hranijo relikvije sv. Katarine iz Aleksandrije, ki jih je menihom, kot pravi legenda, na chudezhen nachin podaril angel iz nebes. Vodo iz vodnjaka pri cerkvi je baje pil zhe Mojzes, ki je tu spoznal svojo bodocho zheno.

Vzhodnorimski cesar Justinijan (483 565) je leta 537 zavaroval samostan z obrambnim zidom. Na podrochju samostana stoji triladijska bazilika. Mozaik nad glavnim oltarjem prikazuje Jezusa z Mojzesom in prerokom Elijo. Po islamizaciji Egipta v 10. stoletju so menihi na podrochju samostana zgradili moshejo, s chimer so hoteli nakazati toleranco do nove vere in se istochasno zavarovati. Na njihovo proshnjo je prerok Mohamed, ki je baje menihe tu vechkrat obiskal, da bi spoznal nekatere posebnosti krshchanske vere in jih preoblikovane vkljuchil v islam, poslal samostanu zashchitno pismo. Dejstvo je, da je menishki kompleks kljub vojnam in nemirom ostal do danes nedotaknjen. Tezhko dostopno podrochje pod Mojzesovo goro je namrech svet kraj za vsa tri monoteistichna verstva (zhidovstvo, krshchanstvo, islam).

Samostan se ponasha z dragoceno knjizhnico, najpomembnejsho poleg vatikanske, v kateri hranijo shtevilne grshke, staroetiopske, sirske, armenske, georgijske in starocerkvenoslovanske verske rokopise. Tu so v 19. stoletju odkrili najstarejshi rokopis Svetega pisma, Codex sinaiticus iz 4. stoletja, in ga na proshnjo ruskega carja poslali v znanstveno prouchevanje v Moskvo, vendar je Stalin rokopis prodal Veliki Britaniji, ker je rabil denar za oborozhevanje. Menihi zhe vech kot sto let zahtevajo, da jim dragoceni rokopis vrnejo, kar se do danes ni zgodilo. Poleg tega hranijo v samostanu najvechjo zbirko ikon na svetu, ki obsega nad 2000 svetih podob.

V blizhini samostana se nahaja Gebel Musa, Mojzesova gora, ki je visoka 2285 metrov. Tu naj bi Mojzes prejel od Boga dve tablici z desetimi zapovedmi. Samostan in Mojzesova gora kljub nemirom na Sinaju privabljata veliko shtevilo romarjev in turistov. Zhal pa so nemiri zadnjih let mochno zaznamovali zhivljenje v samostanu in njegovi okolici. Zhe 16. februarja 2014 so islamski skrajnezhi izvedli napad na avtobus z romarji k Sv. Katarini. Tudi strmoglavljenje ruskega potnishkega letala na podrochju Sinaja 31. oktobra 2015 opozarja na aktualne vojne na arabskem podrochju, na problem begunskega vala v Evropo in na teroristichno nevarnost, ki postaja globalna (teroristichne akcije 13. novembra 2015 v Parizu itd.).

Pesnishki tekst Obljubljena dezhela je nastal po avtorjevem obisku Egipta v prvi polovici leta 2015 pod vplivom vznemirjajochih dogodkov v jeseni 2015.

 

(L.D.)