Revija SRP 125/126

Jasna Knez

 

KAKO, DA SHE NISTE OPAZILI?

 

Zdravo!

Da bodo priseljenci vplivali na nas, na nash nachin zhivljenja, na nashe navade ... da bodo spreminjali nash nachin delovanja, razmishljanja, chustvovanja ... da ogrozhajo evropske vrednote ... !?!

Ja, kdor tako misli, se je malo »k'sno« oglasil. Bi se moral zhe pred leti ... Danes Slovenec ne hodi okoli v laneni srajci, mati samohranilka ne povesha glave v sramu, otroci v prisotnosti odraslih niso ponizhno tiho, in ne upirajo v strahu ochi v tla. Ob vecherih ni v hishi obiskov, ampak Usodno vino, Sheherezada ... mladi pa si ne zvijajo hrastovega listja, temvech joint. Kmet ima stroje, sam vse postori, druzhenja ob delu ni. Sosedov v bloku v mestu ne poznash.

Osnovnosholka pa na ogledu Postojnske jame sitnari, kaj se morajo okrog vlachiti, saj bi si vse to lahko pogledala na internetu. 

Uchiteljice zhe v nizhjih razredih OSh tozhijo vse obupane, da je tako nemirno v razredu, da komaj uspejo izpeljati svoj program.

 

Zhe dolgo ni nich vech tako, kot je nekoch bilo.

Kako, da she niste opazili?

Ja ja, OK, ajde ciao.

Nemshko, angleshko, turshko, italijansko.

 

Na Ptuju sem v hotelu zjutraj ob 6h morala pri zajtrku poslushati avstrijsko radijsko postajo. Ko sem prosila, che lahko zamenjajo frekvence, so mi ugodili z izgovarjanjem, da vrtijo na njej pretezhno glasbo. Res je, a med eno in drugo popevko so besede, stavek, medklic - v nemshchini.

V gostilni sem obedovala ob zvokih dalmatinskih klap ...

 

»Srechno« so me pozdravljali le na Avstrijskem Koroshkem.

 

lep pozdrav, jasna