Revija SRP 125/126

Ivo Antich

 

ANGEL TRDNJAVE

(Evropski dialog)

 

– Deset?

– Ni problem.

– Sto?

– Ni problem.

– Tisoch?

– Ni problem.

– Deset tisoch?

– Ni problem.

– Sto tisoch?

– Ni problem.

– Milijon?

– Pri shestih nichlah se zachne problem beguncev z Blizhnjega vzhoda ...

– Najbrzh ne za vse drzhave enako?

– Za Nemchijo je to napoved katastrofe, za Slovenijo katastrofa. Podalpska vas bi bila poteptana kot v stampedu.

– Kako pa je pri tem s kredibilnostjo izjav politikov?

– Ni problema. Obrnesh ploshcho kot palachinko. V parlamentih so mojstri za pa(r)lachinke.

– In utemeljitev?

– Je zmeraj pri roki: sprememba okolishchin. Shizohipokrizija. Za prezhivetje je nujna pragmatichnost. Praksa je pach dolochena korektura teorije. Ko se pokazhe, da bo odziv »tenderfutov« presegel vse ekonomsko–demografske kalkulacije, namesto »Willkommen!« postavish tablo »Achtung Grenze!«

– In bodecho zhico?

– Pri samozashchiti EU so mali jugovzhodniki obrobna avantgarda. Vmesni tenderji, puferji, odbojniki, tamponstates. To funkcijo morajo opravljati po namigih iz ozadja. Ko she ni bilo migrantske trume na slovenski meji, je domorodski premier pouchil poglavarja hunskih sosedov, ki je prvi zachel ozhichenje, da to ni v skladu z evropskim humanizmom. Chez mesec dni sta se objela, slovenska vojska pa je zachela postavljati bodecho zhico.

– Ki pa uradno ni »bodecha«, mar ne?

– Kvechjemu je »bodocha«. Pravzaprav: varnostna tehnichna ovira.

– Namesto klasichnih bodic ima nekakshne britvice. Eni pravijo, da so ostre, drugi pa, da so tope, povsem neshkodljive. Kaj so torej?

– Okraski z bozhichno–novoletnega drevesca.

– Bodecha zhica na juzhni »zeleni meji« je potemtakem le – bodecha nezha?

– Nezhna humana ovira na prvi shengenski liniji. Angel je v ozadju.

– Angela?

– Ko bodo v Nemchiji na vsakem dvorishchu eksotichni migranti, ki so nekaj drugega, kot so bili nedavno evropski bratje iz NDR, iz Madzharske ali iz BiH (iz Ukrajine jim ni bilo dovoljeno, da je ne bi spraznili za Ruse), in ko se bo pokazalo, da nachrtovana »prerazporeditev po Evropi«, se pravi preceditev kvalitete (v smislu: Nemchija trdnjava, vsaka druga evropska drzhava pa nemshka pristava), ne bo shla gladko, bo nobelovska kandidatka za mir Angela morala pokazati »obamovske« zobe ali pa jo bo odpihnilo. Zhupanjo Kölna, naklonjeno beguncem, je zhe napadel z nozhem neki nemshki domorodec ...

– Ali to pomeni, da po obratu Angela ne bo vech mozhna mirovna nobelovka?

– Ne nujno. Za kaj je Obama dobil Nobelovo za mir na zachetku predsednishkega mandata, ne vedo niti podeljevalci nagrade. Izpolnili so le ukaz »od zgoraj«. Taka je pach globalna enakopravnost: che bi bil na primer Boris Pahor po nakljuchju Americhan, bi imel vsaj dve Nobelovi – za literaturo in za mir, kot gerontoloshki fenomen pa morda she za medicino ...

– Torej bo Angela omejila sprejem migrantov. Z zhico? Bo geslo »Evrope brez meja« po novem »Na vsako postajo – ograjo«?

– Achtung Grenze – z dodatkom: GO BACK!

– Bodo prishleki ubogljivo shli nazaj v pekel Sirije, Iraka ali Afganistana? Bodo tam sprejeti kot izgubljeni bratje ali kot izdajalci islama?

– Ne bo treba tako dalech. Zadostovala bo »prerazporeditev« v luknjah pod oboki balkanskega mosta ...

– Kakshen pa je sploh smisel vsega tega kaosa?

– Ni zmeraj nujno iskanje »smisla« ali »logike«. To bolj pripada filozofom. Za vsakdanjo rabo je bolj primerno klasichno kriminalistichno vprashanje: cui bono.

– In odgovor v tem primeru?

– Mozhna je cela pahljacha odgovorov. Eden od njih je znan vsaj od Rimljanov (menda pa so ga izrekli zhe antichni Makedonci): divide et impera. Che bi bili enotni vsi muslimani Blizhnjega vzhoda, bi lahko goloroki zrinili Izrael v morje. V obzorju odgovorov pa so seveda she Bela hisha, Pentagon, NATO, Wall Street, nafta itd.

– Kot vse kazhe, je torej pred Angelo najtezhja naloga v karieri: poplava beguncev in vse, kar je v zvezi s tem, z dzhihadistichnimi atentati povrhu. Grshka in ukrajinska kriza sta na stranskem tiru. Zahod she pred kratkim zaradi ruskega posega v Ukrajini skoraj ni hotel govoriti s Putinom, ki zdaj zhe nastopa kot reshitelj sirijsko-isijevskega gordijskega vozla, kot so Rusi pod Stalinom dokonchno potolkli nacizem. Zahod in Nemci so namrech ob koncu druge svetovne vojne imeli v rezervi posebne rachune, med katerimi naj bi bila tudi »teoretichno predvidena« atomska bomba na komunistichno Moskvo, kajne?

– Seveda. Zahod ima svoje »posebne rachune« tudi zdaj na Blizhnjem vzhodu. Zato je Turchija (beri: NATO) zhe sklatila nezashchiten ruski bombnik nad Sirijo, chesh da je bil v turshkem zrachnem prostoru. To je bilo, onkraj smeshnih zanikanj in razlag, kruto opozorilo Putinu, naj neha paradirati po amerishkem dvorishchu z urejanjem kalifata ...

– Ali bo Angela kos temu dramatichnemu polozhaju, s katerim je soochena ob desetletnici svojega kanclerstva?

– Vsekakor ni priplavala »po zhupi«. Tudi ona je po svojem poreklu migrantka, pach med dvema nemshkima drzhavama; med predniki ima poljske zveze, menda tudi hazarske. Ni bila sicer rojena v Vzhodni Nemchiji, le dolgo je zhivela v tej »rdechi trdnjavi«, ruski kompartijski podruzhnici. Podobno kot Putin. Namrech, njeno polno ime je Angela Kasner Merkel. V rushchini »krasnyj« pomeni rdech, tudi lep, »kremlj« pa grad, trdnjava, citadela. Slikovito recheno: Angel Krasnega Kreml(j)a ...

 

(nov. 2015)