Revija SRP 125/126

Ivan Topolovshek

 

JEZIKOVNO PRASORODSTVO

 

O enotnem izvoru chloveshkega jezika

 

Zastavlja se vprashanje, ali je imel chlovek jezik zhe v pradomovini ali ne. Prisluhnimo besedam Fr. Müllerja:1 »Tako so, che izberemo blizhnji prirochen primer, vsi antropologi enotni v tem, da indoevropska, hamitsko-semitska, kavkashka in baskovska ljudstva pripadajo eni in isti rasi. Ampak po drugi strani med jezikoslovci trdno velja, da indoevropski, hamitsko-semitski in kavkashki jeziki skupaj niso prav nich sorodni z baskovskim.2 Ker je vsak jezik po svojem izvoru naravnan v posebno, od drugih locheno skupnost, te razlichne skupnosti pa so naravno izdale medsebojno tesnejsho sorodnost, kar opozarja na prvinski izvor ene in iste vrste, zato se priporocha sklep, da te skupnosti jezika niso mogle prinesti od doma, temvech so se morale izoblikovati shele po svoji medsebojni lochitvi

Od temelja te hipoteze se odkrhne drobec za drugo. Pridano je pristno sorodstvo med Hamiti in Semiti.3 Sorodnost med Baski in Indoevropejci smo dokazali s tem,4 kot opozarjamo tukaj, da smo odkrili zhe drugi element – prvi je slovanski element – v baskovskem jeziku; baskovski jezik je torej meshani jezik, zato je glasoslovno zelo zapleten. Sorodnost med Semiti in Indoevropejci so prav tako zhe priznali nekateri uchenjaki. Kavkashki jeziki so bili tudi zhe postavljeni v stik z baskovskim jezikom, 5 che pa so kavkashki jeziki v soglasju z baskovskim jezikom in je baskovski jezik soroden s slovanshchino, morajo biti tudi kavkashki jeziki sorodni s slovanshchino; dokaz tega bomo tudi she priskrbeli. Preostajajo nam she jeziki Indijancev, Turancev, chrncev in Malajcev, ki so tudi bolj ali manj sorodni z Indoevropejci, kar bomo prav tako dokazali v posebnih delih. Ker so torej jeziki vseh ras medsebojno sorodni, zato nastanek jezika pripada chasu, ko se chlovek she ni razdelil na posamezne rase.

 

 

Baski so jezikovni sorodniki Indoevropejcev

 

Baske je imeti za jezikovne sorodnike indoevropskega jezikovnega debla, in sicer lingvistichno pripadajo druzhini Slovanov. Ko je izshla nasha knjiga o Baskih, uchenjaki niso hoteli nich slishati o tem, vechina she danes taji vsako njihovo sorodstveno razmerje do katerega koli drugega jezika, Baski so po tem nauku popolnoma izolirani, torej niso sorodni z nobenim jezikom na svetu. Uchenjaki so si to udobno priredili: o nasprotnem ni sledu, preprosto je zamolchano, zdi se jim praktichno, da ne pokazhejo prave barve. Toliko bolj zabavno je, ko neki kritik, ki je neko delo najprej zavrnil, kasneje prizna, da je v njem podano gledishche povsem utemeljeno, kot se je pripetilo moji knjigi o Baskih. V »Literarisches Zentralblatt«6 namrech Linschmann brez ovinkov pojasnjuje, da on zdaj soglasha z mojo trditvijo o sorodstvu med Baski in Slovani, ki jo je prej zavrnil.

Trajalo bo she nekaj chasa, preden bodo Baski pripoznani kot sorodniki Slovanov. Zhunkovich pishe v svojem najnovejshem delu:7 »Trditev, da baskovski jezik lezhi na slovanskem temelju in da Baski she pomenijo predstavnike nekdanjih slovanskih prebivalcev Iberije, naleti zachasno she na nekaj nasprotja v uchenem svetu, ki prikriva svojo nepomogljivost s pravilom, da naj bi bila baskovshchina nekak keltski jezik. Vse se torej vrti v nekem zmedenem krogu okoli keltshchine, ker je ta sama za uchenjake she uganka ...«

Najodlichnejshi in najbolj pravi izvir baskovshchine je slovenski ljudski jezik, kot ga danes govori na Kranjskem, Spodnjem Shtajerskem, v jugovzhodnem delu Koroshke, v Gorici, na podrochju Trsta, v severozahodni Istri, v Benechiji in na jugozahodu Madzharska priblizhno 1,200.000 dush. Za nekdanjo zvezo Baskov s Slovani govori na najbolj izrazit in preprichljiv nachin sorodnost baskovshchine s slovanskim jezikom. Ujemanje v vseh bistvenih znachilnostih se lahko zasleduje do podrobnosti: isti koren, ista tvorba besed s pomochjo pritikanja pripon. Najti je ista imena za dan in noch in za mnoge druge naravne pojave, za druzhbeno zhivljenje, za dele telesa in bolezni, za hrano in dele obleke. Mnogi izrazi spominjajo na gospodinjske priprave in rochno orodje, nato na zhivinorejo in kmetijstvo. Zelo pomembna so enaka imena za zhivali (domache in divje zhivali, ptice, ribe, zhuzhelke itd.) in za rastline.

Da bi ponudili tudi tistim, ki niso prebrali knjige »Basko-slovanska jezikovna enotnost«, prilozhnost, da vrzhejo vpogled v to zadevo, zhelimo tukaj po abecednem vrstnem redu navesti vech primerov, ki naj dokazhejo, da Baski niso izolirani, temvech da so sorodni z drugimi jeziki. Tukaj sledijo primeri8 [avtor v knjigi navaja vech strani primerov; spodaj je za vzorec izbranih le deset bolj enostavnih in z opombami neobremenjenih; navedki iz slovarja so v izvirni obliki; op. I. A.]:

 

Bask. arin leicht, hurtig, flink; slov. uren hurtig, flink.

Bask. joka en se battant: slov. jokati weinen, wehklagen, jokanje Weinen, Wehklagen.

Bask. kob-la Joch; slov. kob-i-la Joch, ein zum Tragen bestimmter Balken.

Bask. korra-le Hühnerhof; slov. kura, kure Huhn, Henne.

Bask. meta, metatu mettre en tas; slov. metati werfen.

Bask. opa Wunsch, Lust; opatu wünschen; slov. up Hoffnung, upati hoffen.

Bask. peya Spannstrick; slov. na-peja-ti, na-penjati anspannen.

Bask. pikatu schneiden, stechen; slov. pikati stechen, mit dem Stachel verwunden, tüpfeln.

Bask. potika auf allen Vieren gehen; slov. potikati se herumstreichen.

Bask. zoritu reifen, zori reif; slov. zoréti reifen, zor Reife; chech. zráti reifen; russ. zrêtь reifen usw.

Ne more pach biti nakljuchje, da se baskovske besedne oblike v preprichljivi obliki ujemajo s slovanskimi.

 

 

 

 

Avtorjeve opombe:

 

1 Fr. Müller: Allgemeine Ethnographie. 2. Auflage, pag. 6.

2 »Da se v novejshem chasu kljub nasprotnim znanstvenim dokazom vedno znova pojavlja strashilo prasorodstva indoevropskih in hamito-semitskih jezikov, nima v nichemer drugem svoje osnove, kot v verouchno vsrkani biblichni zgodbi o Noetu in njegovih treh sinovih Semu, Hamu in Jafetu in bi brez tega sploh ne mogla nastati. Poleg tega s pomochjo indoevropsko-semitskega sorodstva domnevna tezhava ni reshena, saj she vedno preostanejo ljudstva Kavkaza in Baski, katerih zdruzhitev z Indoevropejci in Hamito-Semiti pod eno streho she nikomur ni prishla na misel.«

3 Fr. Müller, a. a O., S. 41.

4 Joh. Topolovshek: Die basko-slavische Spracheinheit. Wien 1894.

5 Heinrich Winkler: Das Baskische und der vorderasiatisch-mittelländische Völker- und Kulturkreis. Breslau 1909.

6 »Lit. Zentralblatt für Deutschland«, 61. Jahrg. (1910), Nr. 2, Spalte 6, bei Besprechung des Werkes: Winkler, Das Baskische und der vorderasiatisch-mittelländische Völker- und Kulturkreis.

7 Martin Zhunkovich: Die Slaven ein Urvolk Europas. Kremsier 1910. S. 33.

8 Che vir za baskovsko besedo ni naveden, je besedo iskati v Dictionnaire basque-française par W. J. van Eys. Paris 1873.

 

 

 

 

 

OPOMBA O AVTORJU

 

Ivan Topolovshek (1851, Marija Gradec pri Lashkem – 1921, Ljubljana), slovenski jezikoslovec. Oche cerkovnik Jakob, mati Eva r. Jeller; v gim. s pomochjo zhupnika, matura v Innsbrucku, univerza r. t. in na Dunaju, kjer nazadnje knjizhnichar na notr. ministrstvu; po letu 1918 se je preselil k bratu Josipu na gradich Vina gorica pri Trebnjem, po dveh letih moral v umobolnico (Lj. Studenec), kjer je umrl.

Povsem pozabljen, zanichevan, zamolchan. S shtevilnimi primeri in z natanchnimi citati je dokazoval pradavne slovenske (slovanske) sledove od Blizhnjega vzhoda prek Iberskega polotoka do Juzhne Amerike (indijanski jezik kechua). Njegovo delo je bilo oznacheno kot diletantsko, cheprav je bil po shtudiju komparativni filolog (sanskrt, zend, litavski, hebrejski), ne pa npr. pravnik kot Mikloshich ali Kopitar. Izdal je le dve knjigi – jezikoslovni monografiji v nemshchini, osupljivi po eruditstvu in tudi kot rokopisno-tiskarski eksemplum; danes je v slovenskih knjizhnicah komaj she najti kak njun izvod.

Johann Topolovshek: Die basko-slavische Spracheinheit; Wien 1894 [Basko-slovanska jezikovna enotnost], I. del (nachrtovani II. del ni izshel; op. I. A.).

Johann Topolovshek: Die sprachliche Urverwandschaft der Indogermanen, Semiten und Indianer; Wien 1912 [Jezikovna prasorodnost Indoevropejcev, Semitov in Indijancev]

(iz slednje sta tukaj prevedeni dve krajshi, zaporedni poglavji; op. I. A.).

 

Izbor, prevod in opomba o avtorju Ivo Antich