Revija SRP 123/124

Lev Detela

 

EGIPCHANSKA RAPSODIJA 

 

Molitev ob obali

 

v nemirnem dnevu iz rebusov in krivih chrt

zhari nebo in morje se prelije v meso in kri

in v te kosti ko val za valom meche me navzgor

do sonca in nazaj med modro cvetje ob obali

v sinjino rdechkasto od mojih chudnih sanj

o sfingah templjih chudezhnih shakalih

med zlatimi cholni in piramidami

tam dalech v rumenkasti pushchavi

urezani v nerazumljivi klinopis sveta

kjer druzhi ostri nozh se s svetimi dragulji

in bronchenimi sekirami med nashopirjenimi kamni

v nedoumljivem temnem rovu:

 

je neki zvok ki tozhi in ubija

in je kljub temu luch tu nad menoj

veliki ti egipt in so skrivnosti

in chudne melodije in ranjeno srce

ujeto v nashih prsih in je zhivljenje

ki gori in peche in so uroki in blede sence

so sinusi in krivi koti ti otozhno petje

je geometrija in nisha s sedmimi skrivnostmi

so matematichni vokali in parabole in kljuchi

ki za vedno te zapro v temo:

 

a tu je tudi sonce kot slavolok svetilnik

chez morje in vijugasto nebo

in so dezhele polne sreche in radosti

so ptice v drevju ribe v svetlem valu

in zhelve v travi ob shiroki reki

in beli konji in planjave sive

med zlatolichjem in chebeljo prejo

iz voska in pozabljenih odmevov

odtisnjenih v nejasni blesk iz belih lis samote

v tem vrochem nenavadnem popoldnevu

ko razodenejo se davna chustva

zaklenjena globoko v dno srca:

 

 in je nebo in morje s plimo in oseko

med pljuski kriki grozhnjami in zapetljaji

drsechimi kot ladja s faraonom na zadnji poti

neznano kam ti strashno muchenishtvo

nekam navzdol med kamne in meglo

ob nezhnem petju in zakrivljeni trobenti

svarechi bedna ljudstva v grehu smrti

z zavitim lokom v upanje zasuto

nad ladjo na mrtvi vozhnji v bozhji glas

iz sanj prividov in chudezhev neba

ki nekam pada ki pada na ves glas

v narochje vsemogochnega Boga:

 

usmili se nas zdaj v tej zemeljski nesrechi

odpri se na stezhaj nam in odkleni vrata

vrni nam vse ugrabljeno nazaj

ozhivi nas z vodo iz nila in jordana

prebudi nas v zhivljenje tisochcvetno

in siplji dezh na pesek in goljavo

da zazhivi ubogi svet v zharni novi luchi

do sonca na vishavah z neznansko silo

ki meche me navzgor v nebo in spet nazaj

na zemljo med disheche modro cvetje

 

Egipt (al – Misr), 14. marec 2015 – 22. marec 2015

 

»...kot ladja s faraonom na zadnji poti«: Pri Keopsovi piramidi v Gizah pri Kairu, ki je najvechja piramida Egipta, so leta 1954 izkopali v 1224 sestavnih delov razstavljeno »sonchno ladjo«. Zdaj je to vech kot 43 metrov dolgo plovilo, zgrajeno brez zhebljev iz cedrovine, ki sodi k dvema faraonovima »pogrebnima ladjama«, na ogled v posebnem poslopju ob juzhnem delu piramide. Namen ladje je bil, da umrlega faraona, ki so ga chastili kot bozhanstvo, v posebnem poslovilnem ritualu odpelje v onostranstvo in v vechno zhivljenje. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Sprehod ob Rdechem morju

 

V vecherni zarji bezhijo ure

na mirni skrivni poti

med palme v nevidno

drgetanje vetra.

 

Poseben chas se zdaj kali

za naju chez specho vodo.

Bozha srce in plava z ladjami

chez tezhko morje.

 

Drugachnost se spushcha izpod neba

po produ v trudno shelestenje.

Od juga in severa hiti odmev

v zaspani lesk podob pogreznjenih v samoto.

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 14. marca 2015

 

 

 

 

Vprashanja brez odgovora

 

Kako bel je dan

pod v vetru se zibajocho palmo,

ti temno veliko morje?

 

Kako chrne so tvoje nochi

nad spechim peskom,

vijugasta pushchava?

 

Zakaj ob shtirih popoldne

zhivljenje tako opojno dishi?

 

Beli prod se sveti kot sneg,

ko nanj posveti premochno sonce.

Nihche ne ve, kdaj nocoj vzide

rdechi polmesec.

 

Nebo nad Nilom krozhi

chez levo polovico usode.

Desna stran kozmosa se je

kljub temu odpravila v posteljo.

Sanje bodo precej zahrbtne.

 

Ko muezin z zamolklim glasom kliche

k vecherni molitvi,

postane pisatelj v Egiptu

poslednji Mohikanec.

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 15. marca 2015

 

 

 

 

Kako nastane piramida

(Pesem delavcev)

 

vzdigni kamen

prestavi kamen

visoko do neba

 

privzdigni kamen

prisloni kamen

nizhe do dna

 

postavi kamen

odstavi kamen

v blizhino srca

 

premakni kamen

pomakni kamen

navzgor do vechnosti

 

pridvigni kamen

prelozhi kamen

navzdol do hudih dni

 

potisni kamen

potegni kamen

nazaj v trdo noch

 

porini kamen

odstavi kamen

v kruti zid

postal bosh plamen

in svit

 

spusti kamen

globoko v temo

zob za zob in glavo za glavo

prst za prst in oko za oko

za tujo slavo

 

Gize (al – Giza), pri Keopsovi piramidi, 18. marca 2015

 

Keopsova piramida v Gizah pri Kairu, v kateri je bil pokopan faraon s tem imenom, je najvechja piramida Egipta. Prvotno je bila visoka skoraj 147 metrov (zdaj 137 m). Je edini she ohranjeni chudezh nekdanjih »sedmih svetovnih chudezhev« starega veka.

Faraon Keops (starogrshko) oziroma Hufu (staroegipchansko) je bil sin faraona Snofruja iz chetrte dinastije starega kraljestva. Zhe v chasu vladavine njegovega ocheta so zacheli graditi velike piramide. Sin je narochil gradnjo svojega groba leta 2560 pr. Kr.

Vprashamo se lahko, na kakshen nachin je bilo s tedanjimi enostavnimi tehnichnimi sredstvi mogoche zgraditi tako velikanski nagrobni kompleks. Ochitno je ljudstvo v potu svojega obraza in ob shtevilnih zhrtvah od jutra do vechera v strahosposhtovanju garalo za nesmrtnega »bozhanskega« vladarja.

Grshki antichni pisatelj Herodot na primer pishe, da je bil Keops slab in podel vladar, za katerega se je muchilo na stotisoche podlozhnikov.

Ironija usode je, da se je ohranil ob megalomanski Keopsovi piramidi samo 7 centimetrov visoki in edini kipec tega vladarja, ki je zdaj na ogled v Egipchanskem muzeju v Kairu.

Faraonov grob so ochitno zhe v antichnem obdobju izropali. Po samo nekaj nad en meter visokem tesnem hodniku - rovu (natanchna vishina je 1,20 m) pride obiskovalec najprej globoko navzdol in nato po strmih stopnicah navzgor do prostora s praznim sarkofagom. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Faraonova prerokba

 

Odprite mi ko odhajam

usta z zheleznimi kleshchami

da izrechem sodbo:

 

Kar je bilo ostro zaprto

se je za vedno odprlo

 

Bil sem vcheraj zato poznam jutri

videl sem daljno preteklost

zdaj zrem v vechno prihodnost

do konca vseh chasov na vekov veke

 

Torej se vsedem neminljiv

za vedno med kamne in pesek

nikoli ne bom umrl

 

Ne motite me v mojem miru

 

Luksor (al-Uqsur), Dolina kraljev, 16. marca 2015

 

»Odpreti faraonova usta z zheleznimi kleshchami« je spadalo k svechanemu dolgotrajnemu pogrebnemu ritualu, ki so ga v prisotnosti vladarjeve druzhine opravljali najvishji svecheniki. Tako se je zgodilo tudi ob smrti faraona Tutankamona, katerega neizropani grob so odkrili leta 1922 v Dolini kraljev. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Mrachna slutnja

 

na dnu sveta odpro tezhke sanje

pokrov neznosnega groba

bleda postava v zlatu

dvigne maziljeno roko

 

prsti so ostri kot nozh

posuti s charobnimi biseri

 

nihche ne ve

kaj se dogaja

rov je kacha in blisk

chudna melodija muchi dusho

in prebada ubogo telo

 

mumija se je prebudila

 

Luksor (al-Uqsur), Tebe – Zahodni del / Dolina kraljev, 16. marca 2015

 

V pushchavske skale vdolbeni grob faraona Ramzesa VI. sodi k najlepshim ohranjenim grobovom starega Egipta v Dolini kraljev pri Tebah. Ramzes VI. je bil faraon dvajsete dinastije in je vladal med letoma 1145 in 1137 pr. Kr. Grob s faraonovo mumijo so izropali zhe v antichnem chasu. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Svarilo

 

tri korake navzdol tri korake naprej

pochasi po rovu navzdol

 

tri korake nazaj tri korake navzgor

hitro strmo v temo nisem tak kakor ti

 

(Faraon): stoj poslushaj namig

she je chas za umik

 

she tri korake naprej tri korake pochez

navpichno po pesku v noch

 

samo tri korake od tod

do slavnega groba pod strop

 

(Faraon): ustavi se saj slishish moj krik

she je chas za umik

 

hitro se plazim navzdol

v zlato sobano skoz rov

 

(Faraon): stoj da ne bo vse zapik

she je chas za umik

 

nisem tak kakor ti

v zlati grob se mi mudi

 

moram k tebi navzdol

k zlatim skrinjam takoj

 

(Faraon): slishish moj hudi skovik

vse bo zapik

 

Luksor (al-Uqsur), Dolina kraljev, 16. marca 2015

 

V poznem poletju 1922 se je britanski lord Carnarvon znashel pred tezhko odlochitvijo. Navdusheni obchudovalec starega Egipta je zhe osemnajst let financiral izkopavanja fanatichnega angleshkega arheologa Howarda Carterja, ki je v Dolini kraljev na robu Libijske pushchave pri Luksorju v Zgornjem Egiptu, kjer so v skalnatih stenah pokopavali faraone in druge odlichnike, leto za letom zaman iskal neokrnjeni grob kakega faraona. Carnarvon se je odlochil, da she zadnjich podpre neuspeshno izkopavanje, za katerega je zhrtvoval velik del svojega premozhenja. In res. Kot da se ga je neki stari bog usmilil. Zhe novembra 1922 je Howard Carter odkril dobro ohranjeni grob zgodaj umrlega mladega faraona Tutankamona (kar pomeni »On, ki ljubi Amona«). To odkritje sodi med najvechje arheoloshke senzacije 20. stoletja (ker je edini grob z ohranjeno faraonovo mumijo, ki so ga odkrili v modernem chasu). Faraonova svetovno znana zlata nagrobna maska in razlichni v grobu za faraona pridani dragoceni predmeti se zdaj nahajajo v Egipchanskem muzeju v Kairu.

Domnevajo, da je bil Tutankamon sin faraona Ehnatona (njegovo prvotno ime je bilo Amenhotep), ki je hotel namesto starih bogov uvesti enoboshtvo z edinim sonchnim bogom Atonom, kar je naletelo na velik odpor med svecheniki starega kulta in med prebivalstvom, ki si je zhelelo stare bogove nazaj. Tutankamon, ki je kot osemletni dechek zasedel prestol pod imenom Tutankaton, si je pod vplivom svetovalcev po dveh letih vladanja nadel novo ime Tutankamon in zachel postopoma uvajati stari kult. Umrl je mlad leta 1323 pr. Kr. morda zaradi nesrechnega padca ali bolezni.

(Zanimivo je, da je svetovnoznani dunajski psihoanalitik zhidovskega rodu Sigmund Freud razvil teorijo, da biblijski Mojzes, ki je Zhide iz egiptovskega suzhenjstva pripeljal nazaj proti Obljubljeni dezheli, ni bil Zhid, temvech Egipchan, ki je prevzel Ehnatonove ideje o enoboshtvu in jih uveljavil pri zhidovskih rodovih).

V zvezi s Carterjevim odkritjem Tutankamonovega groba, ki ga po preprichanju Starega Egipta ne bi smel nihche oskruniti, se je pojavila teza o »faraonovem prekletstvu in mashchevanju«, ki je nashla pot v shtevilne grozljive romane in filme.

Dejstva tega »prekletstva« so sledecha: Marca 1923 je tezhko zbolel lord Carnarvon, ki je skupaj s Carterjem prvi vstopil v skrivno faraonovo grobnico. Prepeljali so ga v bolnishnico v Kairu, kjer je 5. aprila 1923 ob dveh ponochi umrl star sedeminpetdeset let. V trenutku njegove smrti so brez pravega vzroka po celotnem mestu ugasnile vse elektrichne luchi. V Londonu je ob istem nochnem chasu divje zatulila lordova zvesta psica in se mrtva zgrudila na tla.

Za Carnarvonom je umrlo she vech oseb, ki so sodelovale pri odkritju faraonovega groba oziroma so ga med prvimi obiskale. Amerishki multimilijonar George Jay Gould je po obisku Doline kraljev tezhko zbolel in hitro umrl, Sledil mu je Carnarvonov dobri prijatelj Woolf Joel, ki je na vozhnji po Nilu v Luksor padel v nepojasnjenih okolishchinah s krova ladje in utonil. Tudi znani britanski rentgenolog sir Archibald Douglas Reid je umrl takoj zatem, ko je z egiptovskimi oblastmi sklenil pogodbo, da rentgenizira Tutankamonovo mumijo. Egiptolog in univerzitetni profesor H. G. Evelyn White je skoraj istochasno napravil samomor. Popolnoma neprichakovano sta umrla direktor staroegipchanskih zbirk v parishkem Louvru Georges Benedite in M. Cassanova s College de France, ki sta prav tako sodelovala pri arheoloshkih izkopavanjih v Dolini kraljev. Med vecherno modno revijo v Parizu, na kateri je hotel predstaviti svoje nove modne kreacije po staroegipchanskih vzorcih v chast boga Izisa, je brez pravega vzroka umrl modni oblikovalec Leon Bakst.

Seznam umrlih zaradi »faraonovega mashchevanja« je zdaj vidno narasel. Med drugim so odshli v smrt she Carnarvonov polbrat polkovnik Aubrey Herbert, ki je bil prav tako v grobnici pri odkritju groba z vladarjevo mumijo. Tragichno je umrla tudi Carnarvonova zhena lady Carnarvon, ker jo je baje pichila neka strupena egipchanska zhuzhelka. Americhanka Evelyn Greely je po obisku faraonovega groba naredila samomor ob vrnitvi v Chicago. Na seznamu hitrih smrti po soochenju s Tutankamonovim grobom so med drugim she Carterjev asistent dr. Jonathan W. Carver, kanadski univerzitetni profesor M. Laffleur in sodelavec Metropolitanskega muzeja umetnosti Arthur C. Mace, ki je skupaj s Carterjem napisal knjigo The Tomb of Tut – ankh – amen. Umrlo je tudi vech Egipchanov, ki so sodelovali pri izkopavah. Med temi je bil tudi princ bej Ali Fahmi, ki ga je takoj potem, ko je obiskal Tutankamonov grob, na cesti do smrti zabodel neznanec. Na najbolj grozljiv nachin je umrl tudi britanski lord Westbury. Skochil je iz vishjega nadstropja svojega stanovanja v blizhini londonske buckinghamske palache v smrt, ker je ponochi vedno znoval zaslishal nenavadne onostranske glasove in ni mogel preboleti nenadne smrti svojega sina Richarda Betella, ki je bil Carterjev asistent pri iskanju Tutankamonovega groba. Na lordovem pogrebu se je prevrnil mrtvashki voz in pod seboj do smrti pokopal osemletnega otroka. Ob isti uri je umrl tudi kustos londonskih egiptovskih zbirk Edgar Steele na operacijski mizi neke londonske bolnishnice.

V zvezi s »faraonovim mashchevanjem oziroma prekletstvom« obstajajo razlichne teorije o » zaroti vechnih temnih sil« in o starih smrtonosnih kemichnih substancah, o usodnih virusih, bacilih in podobnem, ki da so jih egipchanski svecheniki pripravili v grobnici, da bi zavarovali faraonov grob pred tujimi skrunilci, vendar so shtevilni strokovnjaki te in podobne teorije zavrnili kot vrazheverje. Omenjene smrti so po njihovem mnenju zaradi shtevilchnosti sicer nekoliko nenavadne, a kljub temu vech ali manj sluchajne in nimajo s faraonovo mumijo nobene prave povezave. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Camera obscura

 

zamejen v popolno notranjost

zhivi svoj sveti nich izven chasa v temni vechnosti

nevidno strnjen v tochko brez telesa

 

ukradli so mu vse dragocenosti

nag je razpadel v vechni prah

zdaj zaman ishche svojo pravico

in utrujeno strashi v brezchasju praznega prostora

 

ponochi se nam priblizhuje v obliki krogle

iz abstraktnih nejasnosti

 

seveda je to bog

ki so ga razdedinili

in kraljuje zdaj na vekov veke

brez obraza v obliki tezhkih kamnov

in razrushenih obeliskov

v okrusheni piramidi sredi afrishke pushchave

amen

 

Gize (al- Giza), pri praznem sarkofagu v Kefrenovi piramidi 18. marca 2015

 

Faraon Kefren je vladal v chetrti dinastiji starega Egipta med letoma 2558 in 2532 pr.Kr. Grob v veliki globini s praznim sarkofagom, h kateremu se pride po strmem, mrachnem in izredno tesnem hodniku, je leta 1818 odkril italijanski ljubiteljski arheolog Giovanni Battista Belzoni. Nekateri znanstveniki domnevajo, da to ni resnichni faraonov grob, ki je morda she neodkrit. Z modernimi aparaturami skushajo razvozlati nenavadno razvejano in zverizheno strukturo velikanske piramide s shtevilnimi rovi in hodniki, ki so povechini zasuti s kamenjem in zaprti z vrati, vendar se jim v velikanskem blodnjaku ne posrechi priti naprej do morebitnega resnichnega groba. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Dogodek pri Egipchanskem muzeju

 

nebo pada chez veliko cestishche

rozhnato pada na strehe mesta in policiste

pada v dusho in srce in trpko gori

pada v zasedo iz strojnic in bodeche zhice

 

nemir se shiri na levo in desno v jedro mravljishcha

vsak trenutek me bo pravokotno spodneslo

med vrochi veter in visokoglave kamele

med osle in vole ob rechnem pristanishchu

 

hrup bo narasel in mesto bo dvignilo roko

ustrelilo bo iz pushke in iz tretjega obrambnega topa

iz negibnega muzeja se bo ostro pokadilo

mumija bo stopila chez prag vsem v svarilo

 

nihche ne ve kaj se dogaja in zakaj se vse rushi

chudna vrochina se shiri z juga med hishe

policist dvigne glavo in nekaj zapishe

»pameten bodi in me pridno ubogaj«

 

na sredi trga upor vidno narase

trije policisti divje zamahnejo z roko

»zaplavaj zhe enkrat po vsemogochnem nilu

ta trenutek se ti ne bo she nich hudega pripetilo«

 

Kairo (al-Qahira), Maidan at-Tahrir (Trg Osvoboditve), 18. marca 2015

 

Maidan at- Tahrir = Trg Osvoboditve se nahaja v osrednjem delu Kaira, ki ima nad 20 milijonov prebivalcev. To ime je trg dobil leta 1952 po vojashkem puchu oficirjev Nagiba in Naserja ob zlomu monarhije in odhodu britanskega vojashtva, ki je zhe od 19. stoletja sredi razpada Osmanskega cesarstva nadzorovalo Egipt in ga preoblikovalo v britanski protektorat. Vendar je Egipt sredi protibritanskih uporov in nemirov zhe leta 1923 vsaj formalno dosegel drzhavno samostojnost kot kraljevina pod vodstvom dinastije potomcev v Makedoniji rojenega Albanca Mohameda Alija, ki je bil v 19. stoletju v Egiptu kot delu Osmanskega cesarstva sultanov drzhavni upravitelj in prvi reformator in modernizator Egipta.

Trg Tahrir je bil vechkrat v ospredju svetovne pozornosti. Nazadnje od 25. januarja 2011 naprej v chasu tako imenovane arabske revolucije, ko so se zlasti mlajshi Egipchani uprli vedno bolj samovoljni diktaturi tedanjega predsednika Mubaraka. Vendar so oblast prevzeli radikalni Muslimanski bratje, kar je rodilo odpor predvsem v vojski in pri etabliranih delih prebivalstva. Zhe leta 2013 je vojska odstavila na drzhavnih volitvah izvoljenega islamistichnega predsednika Mursija in ga poslala v zapor. Leta 2014 je vodstvo drzhave ponovno prevzela vojashka oblast, cheprav je novi predsednik al- Sisi odlozhil funkcijo feldmarshala in upravlja Egipt vsaj formalno kot civilist.

Ob Trgu Tahrir se nahajajo nekatere najvazhnejshe drzhavne in kulturne inshtitucije Egipta. Med drugim je tu sedezh predsednika republike in vlade, parlament, akademija znanosti in tudi svetovnoznani Egipchanski muzej. V chasu zadnjih nemirov so bila nekatera poslopja poshkodovana. Iz Egipchanskega muzeja so med drugim ukradli kulturnozgodovinsko pomembne objekte. V nemirih je izbruhnil pozhar v blizhnji stavbi Nacionalno – demokratichne stranke Egipta, ki jo je vodil tedanji predsednik Mubarak in se prav tako nahaja ob Trgu Tahrir.

Posledice nemirov so she zdaj ochitne po vsem Egiptu - in she posebej v sredishchu Kaira. Mnoge stavbe in cestna krizhishcha so tudi zaradi zashchite turistov obdane s policijskimi in vojashkimi strazharnicami in zasedami ter delno zashchitene z oklopnimi vozili in celo z bodecho zhico. Policijske in vojashke strazharnice in kontrolne tochke se nahajajo tudi pri Egipchanskem muzeju. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Premishljevanje v koptskem baru

 

soda in liha zgodovina niha

v neuravnoveshenih sekvencah

 

v koptskem baru pri muzeju

je svet dovolj velik za kozarec piva

 

domovina je motna voda

neizpolnjenih upov in sanj

 

ochi domachinov neurejeno mezhikajo

nihche ne pove resnice

 

toda vetra z reke ne bo vech

mogoche zaustaviti

 

veliko hrupno mesto

se maje v nepotesheni otozhnosti

 

nevarni ptichi so prileteli prehitro

in zhe gnezdijo v neurejeni zgodovini

 

Kairo (al- Qahira = arab. »Beli zid«), 18. marca 2015

 

Okrog deset odstotkov Egipchanov je kristjanov. Kopti so potomci staroegiptovske krshchanske vere. Smatrajo se za naslednike starih Egipchanov iz faraonskega chasa. Kljub nasprotjem med prevladujocho islamsko vero in kristjani je v Egiptu obstajal tolerantni odnos med obema verskima skupinama, ki pa se v zadnjem chasu zaradi narashchajochega fanatichnega islama krha. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Egipchanska poskochnica

 

v egiptu sem se prerodil

postal sem faraon in nil

na bazarju med navlako

prodajam z levjimi ochmi

sredi peska in skrbi

rute in kameljo dlako

za turistichno srako

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015

 

 

 

 

Cestna trgovina

 

ziblje mahmud se s kamelo

v vrochem soncu v rashevini

za pet funtov in za bakshish

s svojo cestno trgovino

 

stopa mahmud pred moshejo

za pet funtov in za bakshish

v svetlem dnevu ob kameli

z nozhi zheblji srebrnino

 

v ostrem krogu pleshe mahmud

z lonci prstani kozarci

za pet funtov in za bakshish

svojo chudno alkimijo

 

za trenutek se ustavi

dvigne vrecho shteje funte

tehta bakshish in se smeje

bog mu je naklonil srecho

 

v rozhnem vrtu pred moshejo

bere imam sveto knjigo

vidi ples in trgovino

veter mu chez brado veje

 

pleshe mahmud v svetlem dnevu

ob kameli in ob loncih

za pet funtov in za bakshish

s svojo hitro drobnarijo

 

gleda imam ga in moli

bere koran in smehlja se

za pet funtov in za bakshish

vodi mahmud trgovino

 

Pred glavno moshejo v Hurghadi (al-Gurdaqi), 20. marca 2015

 

 

 

 

Petroleum Company

 

v strmem loku skozi zrak

se vrti ruski propeler

trese se rdechi mrak

in razdrazhena frekvenca

 

nad sinajem je oblak

in nad morjem turbulenca

krozhi veter chez nebo

se poganja v diferenco

 

javi se arabski sum

ziblje se nevarni chas

raste v strah in v nemir

starodavna divergenca

 

krozhi pada in brni

nora zrachna kompanija

morje je rdecha kri

pijani so propelerji

 

Na letalu Petroleum Company z ruskimi turisti in poslovnezhi nad Rdechim morjem na poti iz Hurghade v Kairo 18. marca 2015

 

 

 

 

Chesar ni mogoche opisati z besedami

 

med modrim cvetjem

se poigrava otozhni spomin

s sivordecho obalo

 

slika nastaja sama iz sebe

chesar ni mogoche opisati z besedami

krozhi tihotapsko okoli neodkritih zakritosti

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 19. marca 2015

 

 

 

 

Ples ljubezni

 

na obrezhju ljubezni

pleshejo v poznih vechernih urah

arabske vodne vile

 

ranjeno pozheljenje

se je razpletlo

med pesek in kamenje

 

razgaljeno veselje lahkozhive plesalke

se pohotno trese ob temni vodi

preizkushnja bo naglo tu

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 20. marca 2015

 

 

 

 

Beduinska skrivnost

 

danes chas ostro dishi

na zaprashen cvet

se je vsedla egipchanska chebela

 

deset korakov nazaj

utripa v tezhki osamljenosti

velika pushchava

 

stara lisica* pochiva

za shopom suhe trave

ob blatnem izviru mlachne vode

beduini poznajo njeno zadnjo skrivnost

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015

 

* stara lisica = mala pushchavska egipchanska lisica fenek je radovedna zhival z dolgimi ushesi. Velikokrat pride v blizhino naselij, kjer ishche hrano. (Op. L.D.)

 

 

 

 

Arabski napol haiku

 

sivo belo rdeche

drsimo v temo

sivo rdeche trepeta pushchava

 

Vadi Marti, Vzhodna (Arabska) pushchava, 16, marca 2015

 

 

 

 

Mr. Python

 

to je baraka ob avtocesti

skozi pushchavo

kjer turisti v baru pijejo kavo

 

pri politi mizi razgraja mister python

iz ust mu kaplja pivo

za tri dolarje se je slikal

z beduini pred kamelo

 

to je svetovni popotnik iz amerike

v dallasu bo rekel kamelo duham

kmalu pride kamela

duham kamelo

bo rekel

 

Postajalishche Djebel Samnah, Vzhodna (Arabska) pushchava, 16. marca 2015

 

 

 

 

Poslednji veleptich

 

poznam razdaljo med tabo in mano

ko me z otozhnimi ochmi merish

z velike stare slike

naravnost v srce

 

vem za skrivnosti med nami

in zhivalmi vi davni ptichi

ki vam je usoda posula telesa

z luskami in iglastimi perutmi

 

nekakshen pok je med nami

razpoka ali nekaj podobnega

toda tvoje meso slavni praptich

zhivi tu v meni z magichno nenavadnostjo

 

vidim te v razlomljenem afrishkem sijaju

na stari sliki skupaj s chudno kraljico arsinoe

ko pokrajina zhari v soncu v navpichnost chasa in prostora

in polni ta pozni chas z izsushenimi dvoumnostmi

 

zemlja se trese v nenavadni arhaichni molitvi

ochitno bo potres razgibal pushchavo

in obudil avtonomne procese

med zhivaljo in chlovekom

 

pravijo da si bil zadnji iz velikega ptichjega rodu

tvoje meso je bilo poslastica domachinov

leta 1966 si v zhelodcu poslednjich zmlel

kot kamen tezhko peshcheno hrano

 

zaman si hrepenel po ljubezni

in si iskal s perutnicami iz pisanega perja

druzhico pod rdecho senco razprtega sonca

a vsepovsod samo nich in nich in nich

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015

 

Arsinoe IV., egipchanska kraljica iz rodu Ptolomejcev (umorjena leta 47 pred nashim shtetjem), je bila sestra Cezarjeve in Antonijeve ljubice Kleopatre VII. Prizadevala si je za dobre odnose med Egipchani in Grki. Na neki stari podobi sedi v kraljevskem sijaju na velikem egiptovskem noju. V Egiptu je ta izumrl v drugi polovici 20. stoletja, ker je bil zaradi dobrega mesa hrana za prebivalstvo. Sorodni okrog 180 kilogramov tezhki ptich she zhivi v sosednjem Sudanu, a je mochno ogrozhen zaradi chlovekovih posegov v naravo. (Op. L. D.)

 

 

 

 

Sanjarija ob morju

 

iskra ogenj

sled korakov v pesku

mislish zrak in si domishljash morje

tu pod znamenji iz sanj in iz spominov

po sledi kachasti v razsipno hrepenenje

popolnoma izven resnichnosti

v nedogled in v neskonchnost

 

Hurghada (al-Gurdaqa), 21. marca 2015

 

 

 

 

Zgoraj objavljeni ciklus pesmi je priblizhna in nepopolna rekonstrukcija 6. maja 2015 ochitno zaradi virusa v trenutku z neznano kodo »strogo zaklenjenega« pesnishkega gradiva, ki ga do danes ni bilo mogoche »odkleniti«. Kot da se je »faraonova mumija« ponovno prebudila in se she enkrat mashchevala zaradi motenja onostranskega miru. Avtorju se avtentichna obnova prvotnih tekstov, nastalih brez zabelezhk iz spontanega navdiha in posebnih obchutkov na samem kraju dogajanja, ni mogla popolnoma posrechiti. Na novo napisani teksti so paralelne variante, ki se skushajo zdaj bolj in zdaj manj uchinkovito priblizhati izgubljenemu izvirniku.

 

L.D., na Dunaju v juliju 2015