Revija SRP 123/124

Jean Bodin

 

USTOLICHEVANJE

(odlomek iz knjige Shest knjig o republiki, 1576)

 

(...) Nadaljujmo zdaj z drugim delom nashe definicije in povejmo, kaj pomenita besedi absolutna oblast. Kajti ljudstvo ali gospoda neke republike lahko nekomu enostavno in izkljuchno podeli suvereno in trajno oblast, da sme razpolagati z imetjem, ljudmi in vso dezhelo kakorkoli zheli, in jo potem prepustiti komurkoli zheli, natanko tako kot lahko lastnik podari svoje imetje enostavno in izkljuchno po svoji volji, brez drugega povoda kot le iz darezhljivosti, kar je prava podaritev, ki ni vech z nichimer pogojena, brzh ko je enkrat popolnoma izvrshena. Glede na povedano, druge podaritve, ki nosijo s seboj obveznosti in pogoje, niso resnichne podaritve. In tako suverenost, dana Vladarju z obveznostmi in pod pogoji, ni prava suverenost niti ni absolutna oblast, che niso pogoji ob vzpostavitvi Vladarja dani po bozhjem ali naravnem zakonu.

Tako se zgodi, ko umre veliki Kralj Tatarov: plemichi in ljudstvo, ki mu pripada volilna pravica, izberejo na to mesto pokojnikovega sorodnika po svoji presoji, da je le njegov sin ali nechak. In ko ga posadijo na prestol iz zlata, mu rechejo tele besede: »Mi te prosimo, zhelimo in ti nalagamo dolzhnost, da vladash nad nami.«

Tedaj Kralj reche: »Che zhelite to od mene, morate biti pripravljeni delati to, kar bom zapovedal. Da bo tisti, za kogar bom odredil smrt, usmrchen takoj, brez odloga, da bo vsa kraljevina izrochena in predana v moje roke.«

Ljudstvo odgovori: »Tako naj bo!«

Potem kralj nadaljuje: »Beseda iz mojih ust bo moj mech!« in vsi mu ploskajo.

Ko je to storjeno, ga primejo in snamejo s prestola, ga postavijo na zemljo in posadijo na leseno desko.

Zdaj ga nagovorijo she plemichi, rekoch: »Poglej navzgor in pripoznaj Boga in potem poglej to desko, na kateri sedish tu spodaj: che bosh dobro vladal, bosh imel vsega, kar ti bo srce pozhelelo, che pa ne, ti bo odvzeto vse in bosh postavljen tako nizko, da ti ne bo ostala niti tale deska, na kateri sedish.«

Ko je to izrecheno, ga dvignejo v vis in mu vzklikajo: »Kralj Tatarov!«

Taka oblast je absolutna in suverena, kajti pogojena je edinole z zakonom, ki ga zapovedujeta Bog in narava.

 

Vidimo lahko, da so se take ali podobne oblike ustolichevanja obdrzhale tudi v kraljevinah in vladavinah, kjer je oblast prehajala iz rok v roke po pravici nasledstva, prav nichesar pa ni, kar bi bilo podobno nachinu, ki je bil v navadi v Karantaniji, kjer lahko she dandanes, na nekem travniku blizu kraja Shentvid, vidimo marmorni kamen, na katerega se povzpne eden od kmetov, ki mu ta dolzhnost pripada po nasledstveni pravici. Na desni ima chrno kravo, na levi shujshano kobilo, povsod okoli sebe pa ljudstvo.

Ta, ki bo postal vojvoda, pride skupaj z velikim shtevilom gospodov, z insignijami pred njimi. Oblecheni so v rdeche, vsi so lepo urejeni, razen bodochega vojvode samega. On je oblechen kot siromashen pastir, s pastirsko palico v roki.

Tisti, ki stoji na skali, zavpije v slovenskem jeziku: »Kdo je ta, ki tako pogumno koraka?« Ljudstvo odgovori, da je to njihov vladar.

Potem oni vprasha: »Je on dober sodnik? Ali skrbi za zdravje dezhele? Je svobodnega stanu? Vreden chasti? Ali sposhtuje vero?«

Odgovorijo: »Je in bo!«

Potem kmet prisoli vojvodu rahlo zaushnico in s tem so njegove javne dolzhnosti opravljene. Vojvoda pa v roki zavihti svoj mech, se vzpne na kamen in ljudstvu obljubi, da bo pravichen. Nato odide k mashi v istem oblachilu, nakar si nadene vojvodsko obleko, se vrne h kamnu in sprejme izkazovanje chasti – pokorshchino fevdalnemu gospodu in zaveze zvestobe.

Res pa je, da je bil karantanski vojvoda tedaj (leta 1331) samo cesarjev Veliki Lovec. Ko je cesarstvo padlo pod avstrijsko vladarsko hisho, ki ji je pripadla tudi vojvodina, sta bila polozhaj Velikega Lovca in stara oblika ustolichevanja ukinjena.

 

 

 

 

____________

Les Six Livres de la République, naslovnica

 

 

 

 

____________

Les Six Livres de la République, str.128

 

 

 

 

____________

Les Six Livres de la République, str.129

Link na knjigo: http://gallica.bnf.fr/ark:/12148/bpt6k6546272j/f1132.image.r=jean%20bodin.langEN.swfv

 

 

 

 

OPOMBE K BODINU

 

Jean Bodin (1529 - 1596) je bil francoski pravoslovec, ekonomist, filozof in politichni teoretik, ki je s formulacijami svojih ekonomskih teorij ter nacheli dobrega vladanja vplival na evropsko intelektualno zgodovino. Znan je po tem, da je uvedel shtevilne nove koncepte, ki so se v nadaljevanju mochno razvili, med drugim koncept suverenosti, pri katerem je zagovarjal vechjo versko toleranco, podvrzheno vechji kraljevi avtoriteti. Imenujejo ga oche moderne teorije suverenosti. Bil je sodobnik Niccoloja Machiavellija.

Shtiri leta po shentjernejski nochi (24. 8. 1572), sredi verskih vojn, je sodnik v Laonu, Jean Bodin, objavil delo Shest knjig o republiki (Les Six Livres de la République), svoja razmishljanja o javnih zadevah in o polnomochju kralja, garanta miru, ki ga je bilo treba ponovno vzpostaviti. Velika izvirnost Jeana Bodina je (bila), da se ni zadovoljil z navajanjem kraljevih pooblastil, temvech si je prizadeval zgraditi enovito teorijo suverenosti, posebej she kot pravno teorijo. Primerek tega dela, opremljen z opombami Thomasa Jeffersona so – s posebnim uposhtevanjem prichujochega odlomka – uporabili pri redigiranju besedila prve ustave ZDA (1787).

Proti koncu svojega zhivljenja je Bodin napisal (a ne objavil) pogovor med predstavniki razlichnih religij, vkljuchno s predstavniki judovstva, islama in naravne teologije, v katerem se vsi zedinijo, da bodo sobivali v slogi.

»Shtudij zgodovine je zachetek politichne modrosti,« je le ena od njegovih mnogokrat citiranih misli.

Severovzhodno od cerkve na Krnskem gradu je nekoch stal znameniti knezhji kamen, na katerem so svobodni Slovenci ustolichevali svoje kneze. Od izgube njihove politichne suverenosti naprej pa so izvajali obred ustolichevanja koroshkih vojvod vse do leta 1414, in to v slovenskem jeziku.

Vprashanje suverenosti slovenskega naroda je seveda aktualno tudi v razmerah sodobne Evrope.

 

(Viri: Larousse, Encyclopadia Britannica, Wikipedia)

 

 

Prevod in opombe Nadja Jarc