Revija SRP 121/122

Marinka Marija Miklich 

 

DRZHAVNI REVIZOR V OBCHINI MOCHVIRJE

(tri humoreske)

 

 

DRZHAVNI REVIZOR V OBCHINI MOCHVIRJE

 

MOCHVIRSKE NOVICE

 

Pretekli teden se je v obchini Mochvirje zadrzheval drzhavni revizor mag. Franc Skaza, ki je opravil pregled zaposlovanja na obchinski upravi ter izdelal revizijska porochila za Zobno ordinacijo dr. Shintlerja, Avtoservis Zeger, gradbeno podjetje Shkarpa, Izpostavo Schwache Bank in za Gostishche Pri shpehu.

 

V ponedeljek, dne 7.04.2014 je obchino Mochvirje obiskal mag. Franc Skaza z licenco drzhavnega revizorja. Zhupan Janko Janko Petelin je v Gostishchu Pri shpehu, kjer bo revizor tudi prenocheval, pripravil sprejem in srechanje s predstavniki gospodarstva obchine. Na vecherji so revizorja seznanili z glavnimi dejavnostmi obchine, zhupanova hchi Ljubica Petelin, sicer shtudentka komunikologije, pa je ponudila spremstvo pri spoznavanju obchine, kar je revizor z veseljem sprejel.

Takoj naslednji dan je revizor opravil pregled zaposlovanja na obchinski upravi. Ozhji in shirshi sorodniki zhupana, ki so zaposleni na obchini kot obchinski ministri ali uradniki, s svojimi referencami popolnoma ustrezajo zahtevanim pogojem, zato nepotizma in politichnega kadrovanja v obchinski upravi ni ugotovil. Za obchino Mochvirje je izdelal ugodno porochilo, nato pa s hosteso Ljubico obiskal blizhnje Mochvirske Toplice.

Popoldne istega dne je opravil pregled poslovanja zasebne zobne ordinacije dr. Shintlerja, ki v popoldanskem chasu opravlja svojo dejavnost v prostorih drzhavnega zdravstvenega doma. Iz evidenc pacientov je ugotovil, da so vse storitve pravilno evidentirane, da ni preskokov chakalnih vrst, niti dvojnega zarachunavanja. V ordinaciji so tudi revizorju dotrajano zobno protezo zamenjali z implatanti in porcelanastimi zobmi. Dr. Shintler je stroshke tega posega sponzoriral iz svojih sredstev. Tako je mag. Skaza v petek, pred odhodom, s porcelanastim nasmehom podpisal revizijsko porochilo o poslovanju Zasebne zobozdravstvene ordinacije in se z dr. Shintlerjem prav prijateljsko poslovil.

V sredo zjutraj je imel revizor zaradi spolzke ceste manjsho avtomobilsko nezgodo, zato so njegov stari Renault odpeljali v Avtoservis Zeger, kjer so ugotovili, da so na avtomobilu obrabljene zavorne obloge in je nadaljnja vozhnja nevarna. Zato je direktor Avtoservisa Samo Lukich, Mochvirjanom bolj poznan kot Tuta Bugarin, revizorju predal za nedolochen chas nadomestno vozilo znamke Audi A8, kar je revizorju zelo ustrezalo. Direktor Lukich je revizorju podrobno predstavil vse dejavnosti svojega podjetja, vkljuchno z avtosholo, kjer po direktorjevem zagotovilu vsi kandidati opravijo izpit v prvem roku. Revizor v blagajnishkem poslovanju Avtoservisa Zeger ni ugotovil nobenih napak, dokumentacija je bila tako vzorno urejena, da je napisal celo priporochilo za drzhavno subvencijo za razshiritev servisne dejavnosti.

V chetrtek, 9.04.2014, je revizor mag. Franc Skaza v spremstvu zhupana, njegove zhene Angele Petelin in njegove hchere Ljubice obiskal gradbishche podjetja Shkarpa, katerega vechinski lastnik je. Na elitni obchinski lokaciji s pogledom na vso mochvirjansko dolino gradi podjetje hishe za prestizhne kupce. Revizor je izrazil zheljo, da bi tudi sam kupil takshno hisho, a za zdaj she nima dovolj virov financiranja. Zato so skupaj obiskali Schwache Bank, kjer so mu na priporochilo bivshe poslanke in zhupanove tete Mile Hishkar iz Zadnje ulice odobrili posojilo z nichno obrestno mero. V gostishchu Pri shpehu so ob shampanjcu podpisali Pogodbo o banchnem posojilu in Pogodbo o nakupu vile v Mochvirju. Nato je mag. Franc Skaza izdelal revizijsko porochilo za Schwache Bank, v katerem je ugotovil, da so vsi odobreni krediti strokovno utemeljeni in ustrezno zavarovani.

V vechernih urah je v intimnem ozrachju z Ljubico Petelin konchal she revizijsko porochilo za gradbeno podjetje Shkarpa. Zapisal je, da neprijavljenih delavcev ni, na gradbishchu sta bila brez delovnega dovoljenja le Asim Zogaj in Jashar Medardi, ki sta na gradbishchu opravljala sosedsko pomoch.

Vse stroshke revizorjevega bivanja in vseh pogostitev je krila gostilna Pri shpehu, saj je revizor v svojem porochilu ugotovil, da ni neevidentiranih nabav in prodaj ter da so vse trosharine od cigaret in alkohola pravilno obrachunane in plachane.

V petek zjutraj so se v gostishchu Pri shpehu na poslovilnem zajtrku zbrali vsi pomembni Mochvirjani, zhupan Janko Janko Petelin se je revizorju zahvalil za korektno opravljeno revizijo, nato so se z revizorjem mag. Francem Skazo ob slovesu prijateljsko objeli in mahali chrnemu audiju, ki je zapushchal obchino Mochvirje.

Mochvirjani so s kozarci v rokah she malo postali na parkirishchu, ko se je pojavil obchinski informator Dane Slov. Povedal je, da je pravkar na zaupnih internetnih novicah prebral, da je mag. Franc Skaza obtozhen lazhne diplome in lazhne licence drzhavnega revizorja. Zato so vsi njegovi revizijski zapisniki nichni in neveljavni.

V naslednjih dneh se bo v obchini Mochvirje oglasil Supervizor, ki bo na novo revidiral poslovanja obchine in posameznih mochvirskih podjetij.

 

Mina Kopriva

Mochvirje, dne 11.04.2014

 

Drzhavni revizor v obchini Mochvirje je aktualna razlichica Gogoljevega Revizorja (op. avt.)

 

 

 

PODKUPNINA IN PLACHA

 

Obupana Placha je zlozhila obrachune v kuverte, datuma izplachila ni napisala. Ozrla se je skozi okno na tovarnishko dvorishche, kjer so se zbirali delavci. Nato se je skljuchena pesh odpravila proti razkoshni stavbi, v kateri je domovala Banka. Tam je v pisarni v velikem usnjenem fotelju zhe sedela Podkupnina. Bila je velika, lepa in bogata. Spominjala je na kurtizano. Visoko in samozavestno je drzhala glavo in nekako navzdol pogledala nizko in tanko Placho. Placho je tishchalo v prsih, morala bi zhe zdavnaj k zdravniku, a je bila njena kartica zablokirana. V sobi je nekaj obupno smrdelo, smrad ulezhanega gnoja je dushil Placho, da je komaj she dihala. Diskretno se je ozrla proti Podkupnini.

»Saj ni mogoche, da ona smrdi? Tako lepa, pa tako smrdi!« je tiho pomislila.

A ker ni bila preprichana, je stopila korak blizhe njenega fotelja: »Podkupnina smrdi!« je z grozo ugotovila Placha. »In to pri glavi, pri glavi najbolj smrdi!«

Zdaj se je zganila tudi Podkupnina in zvito vprashala: »Koga pa ti tukaj chakash?«

»Chakam gospo Banko, so rekli, da pride s paketom!« je iskreno odgovorila Placha.

»Pa ne zate! Paket bo zame!« je povzdignila glas Podkupnina.

»Kako zate? Kaj pa jaz?« se je Plachi zatresel glas.

»Kaj ti? Ti, ti si vsega kriva, vse to je zaradi tebe!«

»Jaz nisem kriva. Mojim delavcem zhe vse leto delim prazne kuverte,« se je zachela Placha zagovarjati.

»O, si kriva, si! Che nisi ti, so pa tvoji delavci!« jo je obtozhila Podkupnina.

»Kaj so krivi delavci? Lachni brez denarja garajo vse dni!« jih je she naprej zagovarjala Placha.

»Krivi so, krivi! Premalo in slabo delajo. Zakaj je pa kitajska roba lahko tako poceni? Jaz vas naj pa reshujem! Pa she nobene hvalezhnosti nimate!« je zakljuchila Podkupnina.

Zdaj sta obe zaslishali mogochne korake. Podkupnina je skochila iz fotelja in se postavila k vratom she preden je v sobo stopila mastna in spolzka Banka, ki ji je obleka pokala po shivih. V roki je nosila paket, ki je bil tako lepo zavit, da je obema zastal dih.

»Dogovorili smo se za vechjega,« se je obregnila Podkupnina, potem brez besed z obema rokama iztrgala Banki paket iz rok in jo ucvrla z njim skozi vrata.

Shele zdaj je Banka zagledala Placho.

»Kaj pa ti tukaj delash?« je postavila enako vprashanje.

»Moji delavci so lachni, pa tudi k zdravniku ne moremo, pa sem vas prishla prosit za pomoch. Tako ne moremo vech!« je moledovala Placha.

»Nimam. To je bil zadnji paket. Sicer ste pa za vse krivi ti in tvoji delavci,« jih je obtozhila she Banka ter se sesedla na stol. Tedaj ji je naenkrat in v enem zamahu pochila obleka po vseh shivih. Zastokala je, z zadnjimi mochmi vstala in zachela odpirati omare, da bi v njih nashla drugo preobleko. A vse omare so bile prazne, iz nekaterih so padali okostnjaki.

Placha je pustila slabo Banko in se vrnila k delavcem. She vedno so stali pred tovarno in jo chakali. Placha je stopila mednje in le z roko nemochno pokazala, da so kuverte spet prazne.

»Za nas vedno zmanjka!« so pomislili obupani delavci. Zhe so se nameravali raziti, nekateri so se namenili domov, drugi na Karitas, ko so se na dvorishchu pojavile chiste lopate.

»Skidale bomo gnoj!« so obljubile delavcem.

»Pa na vrhu zachnite, pri glavi, tam najbolj smrdi!« so povedali delavci.

 

 

 

DIPLOMA

 

»Kreten, dripec, trot! Mislim govedo, en dim od dreka! Pa ne bo on meni govoril, da sem nepismen! En Jushk, ko ga vendar dobro poznam. Ampak, da me takole napade zaradi mojih shol! En loj od loja! Kot da jaz ne bi vedel, da je pred leti ravno on v Kladushi kupil shoferski izpit. Zdaj se hvali s tisto svojo hibridno sholo, saj vsi vemo, kako jo je naredil. Pa pred vsemi mi vrzhe v obraz, da sem nepismen. Potem sem pa kar zinil, da imam ravno toliko shol kot on, che ne ve. Mu je v trenutku zaprlo sapo. Pa kaj naj bi naredil?! Tako zhe ne bo sral po meni, zarukanec podgurski! She to sem mu vrnil, da meni vsaj zhena kakshno vejico popravi, on pa lahko s svojo le zelje riba. Sem videl, kako je prebledel, seveda, ko se pa kar naprej hvali s tisto svojo shtrlino, in da lahko dobi vsako zhensko, che mu le pade v ochi, jebach posrani. Saj vem, vedno je bil jezen, ker sem se jaz porochil z uchiteljico. Sama nevoshchljivost ga je. Ti zhe pokazhem, bivol zatelebljen!«

Tako je premleval, ko se je ves razgret vrachal z obchine, na prehodu za peshce bi skoraj povzrochil nesrecho. Zgrabila ga je panika, le kje naj tako na hitro dobi diplomo?! Celo noch ni spal, shele proti jutri se je spomnil na Mileta. Vchasih mu v delavnici na hitro zamenja tablice, vchasih tudi sedezhe. In molchi.

Zjutraj je shel zelo zgodaj v delavnico. Svoje podjetje je she vedno imenoval tako, cheprav gum zhe zdavnaj ni vech menjaval sam. Vchasih je vozil tatro po Jugoslaviji, tudi po Turchiji, vchasih naprej v Irak, na parkirishchih je menjaval tahograf in zelo lepo zasluzhil. Potem pa je spoznal Natasho, prodal kamion, zachel montirati gume, popravljati avtomobile in se shiriti v prodajni servis. Zaposlil je domache fante, tudi gasilcem je vchasih primaknil kakshen dinar za veselico, zato je na volitvah dobil toliko glasov.

V pisarni je takoj poklical nekaj shtevilk in povedal, da nujno rabi Mileta. Shele nato se je toliko pomiril, da je lahko spil kavo.

Okrog poldneva se je na dvorishchu ustavil mercedes, iz njega je izstopil odishavljen Mile in zhe kar med objemanjem na ves glas govoril:

»Takoj sam prisho, chim su mi rekli, da me trebash. Uradit chu ja za tebe sve shto mogu. Pa ti si nash chovek, rekao sam ja to gazdi, kazhe on meni, idi odmah i mu pomozi. I evo, sad sam tu.«

V pisarni sta si prizhgala cigareti, natochil mu je viski, sebi skoraj poln kozarec. Shele nato se je okorajzhil in povedal, kaj bi rad.

»Problema nema, Janezu moj, napravit chemo ti diplomu in bit chesh inzhenir, imamo mi veze, niko neche znat, da nije prava. Budi bez brige!« ga je takoj pomiril. »Samo koji fakultet bi ti hteo?«

»Sem razmishljal, ekonomije ne maram, najraje bi imel diplomo strojne fakultete iz Maribora,« mu je odkrito povedal svojo zheljo.

»E, to ti ni pametno. Znash, oni v Mariboru imajo vse pod rednim brojem, pa vodeni tisk, nemoj slovenski fakultet. Uzmi ti nash beograjski mashinski, ima i odjel za avtomobilizam, znash, to je za tebe najbolje, jer znash sve o avtima.«

Natochila sta si she enkrat in she enkrat. Pa potem ideja sploh ni bila vech slaba.

»Ja, saj res vse vem o avtomobilih, vech kot vsak inzhenir! Kaj nisem pri dvajsetih iz odpadnih delov sam sestavil avto?! Jasno, inzhenir avtomobilizma, to bo Jushku zaprlo gobec,« je razmishljal potiho.

Iz bloka delovnih nalogov je strgal list in kar na hrbtno stran napisal svoje podatke in list pomolil Miletu.

»Znash, to che dochi tri binladne,« je Mile nazadnje povedal she ceno. Segla sta si v roke in spet natochila.

»Seveda bom prishel sam ponjo,« je obljubil ob slovesu.

»Ti boga, inzhenir avtomobilizma, take shole nima nihche od znancev, to bodo zijali!«

Iz omare je vzel vrechko, ki jo je prejel za novo leto. Med steklenicami je poiskal kravato, strgal polivinil, v katerega je bila zavita in stopil z njo k ogledalu. Na svojo karirasto srajco si je prichel zavezovati zeleno blago, potiskano z jelenchki.

»Jeseni, jeseni so volitve! Jeseni bom zhupan!« je zadovoljno kimala podoba v ogledalu.

V chetrtek je bil zhe ob peti uri na Bregani. Vozhnje je bil prav vesel, cesto je dobro poznal, cheprav se v to smer zhe vech let ni vozil. V glavi je napletal misli, kako bo naredil red na obchini, in za vsakim kilometrom je bil bolj navdushen nad sabo. Ko se je zhe spushchal v Belo mesto, je ustavil in si na parkirishchu ochistil chevlje. Saj ne more umazan po diplomo!

V parkirni hishi je zaklenil avto, se ozrl na uro, nato she enkrat v ogledalo. Vshech si je bil in prishel je pravochasno. Nameraval je she k Orachu na chevapchiche. Ozrl se je po ulici, nato na semafor, gorela je zelena luch. Ko je stopil na prehod, je zazvonil telefon. Pohitel je, skoraj tekel na drugo stran, toda ko je mobitel nazadnje le privlekel na dan, je crknil. Prazna baterija.