Revija SRP 121/122

Ivo Antich

 

GONJA GNOJA

(Trije dvogovori)

 

ZVEROHUMANIZEM

 

– Vcheraj sem bil na predavanju filozofa Ljudomila Jazbeca.

– O chem je pa govoril?

– O ljubezni do zhivali kot obliki humanizma ...

– To pa se mi ne zdi nich posebno novega. Najbrzh v stilu: kdor ljubi zhivali, ljubi tudi ljudi – in tako naprej, kajne?

– Ja, na sploshno je bilo res tako ...

– Ti je potemtakem zhal, da si zgubljal chas s poslushanjem?

– Ne ... Predvsem zaradi nechesa ...

– Torej je mozh vendarle povedal nekaj zanimivega?

– Interesantna je bila njegova utemeljitev istovetnosti med ljubeznijo do zhivali in ljubeznijo do chloveka ...

– In sicer?

– Ljubite chloveka, saj je vendar tudi chlovek – zhival ...

– To bi bil pach nekak »zhivalski humanizem«, mar ne?

– Le deloma, kajti Jazbec je shel she dlje ...

– V kakshnem smislu?

– Poudaril je, da je chlovek posebna vrsta zhivali ...

– Zver?

– Tako je. Roparska zhival. Za Jazbeca je avtentichen chlovek – chlovek zver.

– Kako pa naj po Jazbecu humanist ljubi takega chloveka?

– Ljubi drugega, kot ljubish zver v sebi.

– Ker je v vsakem chloveku skrita zver?

– Jazbina ... Jazbec je slikovito omenil star lovski izrek: zverina se skriva po jazbinah ...

– To je torej »zverski humanizem« ali »zverohumanizem«?

– Z vero v humanizem.

 

 

 

ZDRAVJE

 

– Kaj je zdravje?

– Pot na Navje.

– Kako pa to mislish? Mar je zdravje isto kot bolezen?

– Ni isto, a konchni rezultat smrtne bolezni, ki traja od rojstva, je vedno isti.

– Ampak zhe ljudska modrost pravi, da za vsako bolezen rozhica raste. Ali nima tudi to svojo vrednost?

– Vechinoma, a ne vedno. Che ti odrezhejo nogo, ti z nobeno rozho ne zraste nova. Zdravilna rozha le pobozha ... Chlovek se po dolocheni »vmesni« bolezni, ko zachasno nekako ozdravi, le za hip strezni ... Potem se naprej plazi po isti poti, vse do konchnega cilja.

– To je torej tisti Rim, kamor vodijo vse poti?

– Ne v sonchni Rim, vse poti vodijo v konchni mir.

– Ali to pomeni, da chlovekov trud nima nobenega smisla?

– Smisel je v tem, da se chlovek trudi, dokler se ne zgrudi.

 

 

 

UMETNOST

 

– Kaj je umetnost?

– Premaknjena podjetnost.

– Kaj pa je potem ustvarjanje?

– Podtaknjeno pretvarjanje.

– Chesa?

– Duha.

– In kaj je duh?

– Puh. Napuh.

– Torej gre vendarle za pretvarjanje iz nichesar v nekaj?

– Iz nechesa v nekaj ... Med blatom in zlatom ...

– Na primer slikar?

– Mesha barvni drek.

– Pa kipar?

– Mesha glino ali tolche po kamnu, ki je strjen drek.

– Kaj pa pisar?

– Mesha chvek, besedni drek.

– In glasbenik?

– Mesha zvochni drek: tishino in ropot, molk in krik.

– Ali je umetnishki rezultat she zmeraj gnoj ali je predelan v zlato?

– Zlato je najvishja oblika gnoja.

– Kaj je torej kreacija?

– Frustracija, lustracija, defekacija.

– In umetnik?

– Je ujetnik.

– Chesa?

– Kot vsak chlovek: ujetnik v gonji gnoja.