Revija SRP 121/122

Heiner Müller

 

NESRECHNI ANGEL

(Pesem v prozi, pesem v verzih)

 

NESRECHNI ANGEL (1)

 

Za njim naplavi preteklost, nasuje mu prod na krila in ramena s hrupom kot iz pokopanih bobnov, medtem ko se pred njim nalaga njegova prihodnost, mu stisne ochi, zrkli izskochita kot kakshna zvezda, besedo mu obrne v zvenech zatik, dushech ga s svojim dihom. Nekaj chasa je she videti njegovo mahanje s krili, slishati v hrupu kamnite udarce mimo njega zadaj padajoche kot chedalje bolj glasno in togotno nekoristno gibanje, posamichno, che je pochasnejshe. Potem se nad njim sklene trenutek: na hitro zasipajochem se stojishchu se nesrechni angel umiri, chakajoch na zgodovino v okamenelosti od pogleda letechega diha. Do ponovnega hrupa mochnih zamahov kril se v valovih shiri skoz kamen in naznanja svoj polet.

 

 

 

 

NESRECHNI ANGEL (2)

 

Med mestom in mestom

Po zidu brezna

Veter na ramenih tuja

Roka na samotnem mesu

Angel ki ga she slishim

Ampak on nima vech drugega obraza kot

tvojega ki ga vech ne poznam

 

 

 

 

Heiner Müller (1929, Eppendorf na Sashkem – 1995, Berlin), nemshki dramatik, po mnenju kritike najpomembnejshi po Brechtu; tudi pisatelj, pesnik, esejist, vodja gledalishcha, znan kot »simbol razdvojene Nemchije«. Njegov oche je bil levicharski nasprotnik nacistichnega rezhima, po nastanku NDR pa nasprotnik stalinizma, zato je emigriral v ZRN, sin pa je ostal in zhivel kot »asocialen nomad« ter se tezhko uveljavljal kot avtor, ves chas v problematichnem razmerju samostojnega misleca do represivnega rezhima. Po zdruzhitvi Nemchije je bil zasut s slavo, a je ostal kritichno distanciran do sodobnega sveta, ki ga je jedko reflektiral zlasti v svojih zgoshchenih dramskih tekstih (vchasih minidrame) v luchi zgodovinsko-literarnih parafraz (Hamlet-stroj; Machbeth). Avtobiografija: Vojna brez bitke – Zhivljenje v dveh diktaturah (1992). Objavil je tudi knjigo pesmi. Tukaj je (minimalistichno) predstavljen s pesmima, ki v dveh »zhanrskih oblikah« (prozna – verzna) metaforichno tematizirata isti fenomen »ekscesnega individuuma«.

 

 

Izbor, prevod in opomba Ivo Antich