Revija SRP 121/122

Damir Globochnik

 

LIKOVNI OBJEKTI STANETA JAGODICHA

 

Stane Jagodich je eden redkih vizualnih umetnikov, pri katerih bi lahko govorili o mnogostranskem in kompleksnem likovnem delovanju. Izvrstno obvladovanje risbe je bilo predpogoj za satirichno ilustracijo in karikaturo, s katerima je Stane Jagodich dosegel mednarodni uspeh. Kritichno in ironichno pozicijo do okolja je ohranil tudi pri drugih likovnih zvrsteh. Slikarstvu in ilustraciji so se pridruzhili kreativna uporaba fotografskega medija (fotomontazha, fotogram), kiparstvo, performans, asemblazh in instalacija, ki spadajo tudi med osrednje znachilnosti delovanja chlanov mednarodne in angazhirane Grupe Junij, katere gonilna sila je bil Jagodich. Tovrstno likovno delovanje je mogoche po zaslugi avtorjevega poznavanja sodobnih likovnih tehnologij in novih tehnichnih zmozhnosti, skratka razgledanosti, ki sega izven ozhjega likovnega podrochja. Pri nekaterih konceptualnih izhodishchih se je Stane Jagodich namerno naslonil na zgodovinske avantgarde oziroma radikalne umetnishke prakse prve polovice 20. stoletja. Tudi v tem primeru je vechina avantgardistichnih pristopov sluzhila negovanju vsebinske – celo socialne, politichne in druzhbene angazhiranosti, kar je v slovenskem prostoru redkost.

Lev Menashe je v umetnikovem opusu izpostavil dvoje kljuchnih principov. Tako je Stane Jagodich v poznih shestdesetih letih preteklega stoletja na svojih objektih-montazhah zachel uporabljati nachelo konstrukcije, pozneje pa ga je prenesel tudi v fotografijo in fotomontazho oziroma fotokolazh, grafiko, spraygram in karikaturo. Drugi je princip »neprichakovanega srechanja«, ki je bil vzpostavljen v simbolizmu, v likovni umetnosti pa so ga uveljavili dadaisti in povzeli surrealisti (dr. Lev Menashe, besedilo v katalogu razstave Zoo Poetika / Zoo Poetics 1963–2008, Jakopicheva galerija v Ljubljani, 2008, str. 3)

Stane Jagodich se je z likovnimi objekti zachel ukvarjati konec shestdesetih let. Oprl se je na nekatere pristope, ki jih je uveljavil tudi pri satirichni ilustraciji in fotomontazhi (satirichna akumulacija motivov, paradoks). Tudi pri objektih je prisoten konstruktivistichen postopek oziroma postopek »likovne montazhe«, ki je hkrati postopek vzpostavljanja neobichajnih vsebinskih odnosov med predmeti, ki dobijo v umetnikovem likovnem svetu nove pomene. Formalno plat postopka je sorazmerno lahko pojasniti. Stane Jagodich uporablja oziroma bolje recheno izbira ready-made predmete in jih povezuje v nove celote, v nove likovne organizme – asemblazhe. Ne moremo govoriti o »klasichnih« ready-made predmetih in objektih ali asemblazhih, saj avtor najdene, odsluzhene ali kupljene predmete (t. i. objet trouvé, zlasti serijski izdelki) pogosto razdira, dopolnjuje z barvo, iz dveh ali vech sorodnih komponent sestavi novo celoto, ki lahko spet uchinkuje kot ready-made predmet. To pochenja z veliko mero estetskega posluha, saj na primer lepoto oblik in struktur lahko najde v ustroju rachunalnika in drugih elektronskih ter mehanichnih naprav, ki ga spominjajo na chloveshko telo.

Sicershnjo nezdruzhljivost razlichnih predmetov in njihove navidezno nesmiselne in paradoksalne kombinacije je Stane Jagodich uspel premagati z veliko mero estetskega posluha. Med raznolikimi komponentami (npr. plastichne zhivali in otroshke lutke / tehnoloshki elementi) je vzpostavljena nova konstelacija, ki privede do novega konteksta, nove poante objekta in hkrati spodbudi dialog z gledalci. Brez fizichne preobrazbe nastanejo novi likovni organizmi. Stane Jagodich tovrsten kreativni postopek imenuje »poetichna kombinatorika«, »asemblazhna kombinatorika« ali »objekt montazha«.

Likovni objekti avtorja, ki je v svojem likovnem opusu izprichal posluh za surrealistichne in dadaistichne izkushnje, imajo vechplasten znachaj. Velja opozoriti na prepletanje osebnega in obchega oziroma sploshnega, individualnih izkushenj in odzivanja na globalne druzhbene probleme. Pomenska podstat vechine objektov je dokaj premochrtna in bolj kot na razumski ravni dojemljiva intuitivno. Zato spodbujajo gledalca k intenzivnejshem miselnem angazhmaju, s katerim lahko postopoma odkrije izpovedno poanto in sporochilno ostrino posameznega objekta. Stane Jagodich je od konca shestdesetih let zasnoval vech kot 250 tridimenzionalnih objektov, v katerih lahko vidimo likovne komentarje vojne, militarizma, komercializacije zhivljenja, potroshnishtva, druzhbene manipulacije, odtujenosti, deformacije, represije in drugih mehanizmov sodobnega sveta. Zato objekti Staneta Jagodicha iz ozhjega likovnega podrochja pogosto zahajajo v shirshi teritorij humanistichne angazhiranosti.

Stane Jagodich je razmishljujoch umetnik in zheli v ta proces vplesti tudi obiskovalce razstav, o chemer prichajo naslovi objektov, ki povzemajo njihovo vsebinsko podstat. Pri vrsti likovnih objektov je namerno ohranil pomensko dvoumnost. Predmeti, iz katerih so sestavljeni, so znani, a kljub temu zhe prvi Jagodichev pomemben objekt NLP iz leta 1969, sestavljen iz lesenih kljukic za perilo, spominja na futuristichno tvorbo, zgrajeno iz neznanih elementov. Podobni predmeti imajo v posameznih Jagodichevih predmetnih zdruzhbah lahko razlichne pomene. Tovrsten princip spodbuja gledalce k iskanju vsebinske poante in razbiranju asociativnih in simbolnih razsezhnosti. Povezovanje otroshkih lutk ali zhivalic in kovinskih aparatur vchasih opozarja na krhkost in ranljivost chloveshkega habitusa ali na ekoloshko problematiko. Lahko nas spodbudi k razmisleku o chlovekovem mestu v sodobni tehnoloshki civilizaciji. Kletke praviloma nastopajo kot simbol utesnjenosti in ujetosti. V primeru multipliciranja kovinskih kletk pri velikih objektih Srebrna vertikala in Neskonchna vertikala pa so posamezne enote spremenile v simbola neskonchnega, v vrata v iracionalno. Ta vtis krepi enakomerno nizanje steklenih krogel ali srebrno obarvanih kamnov, medtem ko odlitki nog postavljajo objekt na tla umetnikove humanistichne angazhiranosti.