Revija SRP 119/120

Gesualdo Bufalino

 

AFORIZMI

 

Iz zbirke Il malpensante (Zmotno – ali slabo – ali zlomislechi?)

 

 

Umreti. Vsaj zato, da jo zagodesh nespechnosti.

*

Roditi se je chloveshko, vztrajati pa peklensko.

*

»Najboljshi nachin, da zamudish vlak je, da zamudish prejshnjega.« (Chesterton) Podobno je z ideologijami, z idejami.

*

Polovica mene tezhko prenasha mojo drugo polovico in ishche zaveznike.

*

Kaj pa che si je Bog izmislil smrt samo zato, da bi mu odpustili zhivljenje?

*

Shepetam si v uho same opravljive chenche o sebi.

*

Metri, metronomi in meridiane ... Chlovek si domishlja, ko meri chas in prostor, da ju premaguje, medtem ko sta ona dva, ki merita njega.

*

Med dvema krchevitima skrajnostma se odvija nit nashe usode: med sramoto smrti in evfemizmom zhivljenja.

*

Ljubezen je vchasih zgolj ljubezenska nechimrnost. Nihche ne pristane na misel, da so ljubezeni delezhni samo drugi, on pa ne.

*

Imam se na sumu, da pri svojem razkazovanju bridkosti, rad dodam vsaj shchepec nechimrnosti.

*

»Neumne dezhele, kjer nikoli ne dezhuje.« (Brassens)

*

Metrichno vprashanje: je stvarstvo mar v prostih verzih ali v pravilnih enajstercih ... ?

*

Smrt bo verjetno nekaj takshnega, kot kadar nad izlozhbo potegnejo pogrezna vrata.

*

Ni recheno, da ideologija, zalita od krvi muchencev, ni manj bedasta od kakshne druge.

*

Branje kot greh: indiskretnost, prilashchanje, vohljanje. Bralec kot tat in suplent zhivljenja.

*

Ishchem Boga kot banchni izterjevalec, ki lovi plachila nezmozhnega (dolzhnika).

*

Hujshi od sleparja, ki verjame v svoje goljufije, je resnichni zaljubljenec v svoje resnice.

*

Chudovita Balzacova domishljavost in samozaverovanost.

*

Beseda je kljuch, ampak molchanje je ... vitrih (odpirach).

*

Obstajata dve vrsti bedakov: tisti, ki verjamejo chisto vse in oni, ki ne verjamejo nichesar. Jaz zhal spadam v obe vrsti.

*

Kako je tezhko izbrati med tepci, ki bi hoteli spremeniti vse in med malopridnezhi, ki ne bi hoteli, da se kaj spremeni.

*

Zgrozim se, ko odkrijem, da sem storil nekatere stvari samo zato, da bi se jih spominjal.

*

Podoben opatu Velli, zavetniku prevajalcev, izmishljujem si pomen besedila, ki ga sploh ne poznam: samega sebe.

*

Napisati samo tiste knjige, ki bi jih rad prebral.

*

Dobri nameni: zhiveti za mrezhastimi rajskimi vrati, che iz njih pomoli jabolko, preden ga pojesh, ga umij in olupi.

*

Kot hudichev odvetnik proti samemu sebi, ni sploh upanja, da bi kdaj postal blazhen.

*

Potihcema kot stopa machek, odhaja mladost.

*

Predsodki so vchasih bolj sochni in slastni od sodb.

*

Hic: prostor; Nunc: chas. Dve letechi preprogi, dvoje premichnih stopnic po katerih stopam negiben. In Zenon mi ni v nebeno pomoch.

*

Che Bog obstaja, kdo je? Che ne obstaja: kdo smo?

*

Rekel sem ji, da jo ljubim. Sprejela je novico kot chek.

*

Umetnost: zdravilo ali chudodelnost? Enostavni sklepni rachun ali smrtni abrakadabra?

*

V meni tichi vedno neki Diogen, ki zmerja nekega Aleksandra.

*

Smo bozhji spomini ali njegove zmote?

*

Hvaljen bodi don Kihot! Ki je znal zhe pred tolikimi stoletij prepoznati pobesnelega velikana pod masko nedolzhnega mlina.

*

Nisem kompliciran chlovek, vendar v meni se drenja kak ducat preprostih dush.

*

Ni pisatelja, ki ne bi bil podoben rajski kachi. Le jabolko je pogosto gnilo.

*

Poznam dushe, ki se prepustijo spominom, kot trdnjava strahopetcev, ki odpre vrata sovrazhniku.

*

Sem kot neprehodni glagol, ne jemljite me kot prehodnega.

*

Spomini nas ubijajo. Brez spomina bi bili nesmrtni.

*

Zakon bi moral od nas zahtevati, da izdajamo le postumna dela.

*

Kakshna sramota, po kar chastitljivi karieri masohista sem odkril, da se imam rad.

*

Pishem, ker me je strah. Kopljem besedne strelske jarke, kamor naj skrijem glavo.

*

Mar blefiramo? Ali ne gre za blefiranje? Kmalu bom umrl in bom zvedel.

*

Pisati je she vedno zasledovati onstran teme tisto begotno luchko, ki je chlovek.

*

Ni mogoche preprichevati, che nismo sami preprichani. Kaj naj storim?

*

Spomin in ljubezen. Dolgo se spominjamo, kogar smo ljubili, manj dolgo tiste, ki so nas ljubili. Na podoben nachim se nam vtisnejo bolj v spomin dolzhniki kot upniki.

*

Varujmo se pred kriptobedaki.

*

Moja nesposobnost zhivljenja je malodane velichastna.

*

Da ne bi mislil kar naprej na smrt, je chlovek izumil zgodovino, neke vrste cenenega happeninga.

*

Mladi jejo stare, koliko jih prebavijo, pa je drugo vprashanje ...

*

Njega muchi vprashanje nemogoche pravice, mene pa vprashanje nemogoche sreche.

*

Vojna: dvojno nasilje: ne prisili nas samo, da umremo, marvech celo, da ubijamo.

*

Zaljubiti se je luksus, kdor si ga ne more privoshchiti, hlini zaljubljenost.

*

Neuchakanost Boga, da objavi svet, me kar naprej presenecha. Taka dela bi morala obtichati v predalu za vse vechne chase.

*

Pishem razumljive pesmi. Marsikomu se verjetno zdim kot jamski chlovek.

*

Kako se nam strashno mudi, dandanes, da osvojimo in nato zavrzhemo novo modo, knjigo, ideologijo. Medtem ko, se bojim, nismo niti dobro razumeli predsokratikov.

*

Samomor kot avtarhija: sami si postrezite.

*

Pred ogledalom si je z glave rad snemal lovorov venec in si nadeval trnovo krono.

*

Pacifizem je shkilast, militarizem pa slep.

*

»Knjizhnica,« pravi Ralph Waldo Emerson, »je harem.« Kaj pa che gre za smodnishnico?

*

Zhivim v svoji notranjosti kot prst v preshiroki rokavici.

*

Ker sem bil zelo star, ko sem bil mlad, naj mi bo dovoljeno, starcu, nekaj mladostne svetlobe.

*

Nikar ne izpijte prijateljstva do dna (do odvratne usedline).

*

Morda sem domishljav, a moje ogledalo me obrekuje.

*

Domnevam, da ni ubijalca ali muchitelja, ki ni do solz ganjen in na strani zhrtve, med gledanjem kakshne telenovele.

*

»Smrt je drvar«, sem nekoch deklamiral, »vendar gozd je nesmrten.« Seveda, a to modrost povej kakshnemu izruvanemu drevesu.

*

Ni ljubil machk samo Baudelaire. Berem Torquata Tassa. (Machkam v bolnishnici svete Ane): »O machke, / oljenke v moji delovni sobi, o ljubljene machke, obdajte me s svetlobo, da napishem te pesmi.«

*

Tudi jaz gledam na svojo mladost – kot Melville v Mardi – kot na mrtvega druga svojih otroshkih let, z razliko kajpak, da ga jaz nisem sploh maral.

*

Naj se she tako trudimo in prizadevamo in seveda domishljamo, vendar od Taleta dalje filozofija drobi le vodo v mozhnarju.

*

Che hochete zvedeti kaj vech o sebi, prislushkujte za vrati.

*

Hudichevo naporno je, da ohranimo o sebi dobro mnenje. Kdove kako to nekaterim uspeva.

*

»Spoznaj samega sebe«, svetuje filozof. Saj nisem nor!

*

Ne prichakujte prevech od smrti. Utegne biti kot trojanski konj.

*

Zemlja po dezhju kot kakshno dekle modri slamnik si je posadila na glavo nebo.

*

Tisti usodni strel iz pishtole nam je, che drugega ne, vsaj prizanesel s trpljenjem starega Wertherja.

*

Zakaj ne smemo verjeti, da ogledalo ohrani podobo, ki jo je odsevalo, che nas she dandanes dosezhe svetloba ugasle zvezde?

*

Vchasih si rechem :»Zdravje je prostashko.« Pa cheprav tega ne verjamem.

*

Na koncu vedno zazeham, ko se pogovarjam sam s sabo.

*

Bedenje v dvoje, molche, v temi. Dokler se eden ne ojunachi in shepetaje vprasha: »Spish?«

*

Vsi trdijo, da so navijali za Hektorja pri trojanskih vratih. Ne bi smel

povedati, a meni je bil Ahil najljubshi.

*

Moj odnos z junaki knjig, ki so mi vshech, je zakonski; z junaki mojih knjig pa prava pravcata intriga.

*

Pomeshati svoje meso z drugim mesom in pri tem uzhivati ... Zdi se prava malenkost, vendar je temelj, okoli katerega se vrti nashe zhivljenje.

*

Vsi se sprashujejo in repenchijo o usodi sveta. Moj kljuchni problem je: ne spim.

*

Ljudozherec samega sebe, jem se pa s tekom.

*

»Oh, pomlad! Ima me, da bi travo mulil!« (Tristan Corbière)

*

Che je zhivljenje tiskarski shkrat, smrt je errata corrige.

*

Deset pesnikov na deset mislijo, da so boljshi od ostalih devet. Potemtakem jih devet zhivi v zmoti.

*

Samomorilci so zgolj neuchakani ljudje.

*

Knjizhice, muzeji, kinoteke ... Le pokopalishcha so mi vshech.

*

Umrl bi brez knjizhevnosti.

*

Knjizhevnost kot zrcalce, zrcalce povej, sezam pa da si odprem jamska vrata.

*

Edino vrsto sreche, ki jo poznam, je dolgchas.

*

Biti edini bralec samega sebe, kakshna cesarska razvada!

*

Ne nechistuj ... Pa saj je pisanje nechistovanje.

*

Branje. Kot otrok sem krozhil po vasi samo zato, da sem bral imena ulic in se nauchil imen slavnih mozh. Bili so moj prvi brezplachni in prenosni slovar.

*

1956. Moral sem izbrati med smrtjo in neumnostjo. Prezhivel sem.

*

»Mrtva ovca se volka ne boji.« (Turshki pregovor)

*

Nich koliko ljudi si zheli nagle smrti ali smrti med spanjem. Jaz ne, jaz upam, da bom dolgo umiral, da bo odhod kot gala kosilo s predjedjo in aperitivi.

*

Vechna dilema: spominjati se ali pozabiti, podreti mostove s preteklostjo ali jo greti ob srcu kot kacho?

*

Blues nachelnika postaje. Ker kazhe, da ne bo Godota, naj se pripelje vsaj ta vlak pravochasno!

*

Preteklost je moja domovina.

*

Veliko ljudi ima dobro srce in hudobne mozhgane. Tudi jaz.

*

S smrtjo sva si povsem domacha.

*

Mladi mislijo samo po sebi umevno, da so nesmrtni. Dopovejte jim kar se da obzirno, da se motijo.

*

Obiskati vsak dan inkognito svoj zasebni pekel, vanj ne povabiti nikogar.

*

Premeshati obup in pisavo, dobro potresti, servirati toplo ...

*

Moch navade je tako neomajna, da se privadimo celo zhiveti.

*

Marsikdo pije, da bi pozabil. On pije, da bi se spominjal.

*

Ljubezen, kakshen velichasten qui pro quo.

*

Kakshna shkoda, da nisem kakshen svoj prijatelj: bi se gotovo bolj sposhtoval.

*

Manj ko verjamem v Boga, vech govorim o njem.

*

Marinetti: bolj kot tempirana bomba, ura s kukavico.

*

Nimam preprichanj, preprichanja so zavistni nasprotniki resnice.

*

Bedak, ki molchi, je najbolj ocharljivo bitje na svetu.

*

Psovka, ki jo je Zhdanov zaluchal Ani Ahmatovi, da je krizhanec med nuno in prostitutko, je morebiti in konec koncev najvishje strmljenje vsakega pesnika.

*

Bibliofil o neki zhenski: »Chudovita vezava, besedilo she lepshe.«

*

Gospod, usmili se samomorilcev, prizanesi jim z nesmrtnostjo.

*

Imam bolj pleshasto srce ali glavo?

*

Preteklost kot fata morgana. Spremeniti spomine v vizije, v bajke, v sanjske pravljice.

*

Chudezhi: Ali je mogoche, da slepa ulica od chasa do chasa spregleda?

*

Pogosto bolj kot prijatelja ishchemo uho, ki nas poslusha.

*

Naj pravijo, kar hochejo, vendar je zhivljenje starejshe in mochnejshe od smrti, nich ni umrlo, che se prej ni rodilo.

*

Zvest iz lenobe, nezvest iz nechimrnosti ...

*

Zelo slab ocenjevalec tisti poet. A boljshi kritik kot pa pesnik.

*

Veroval je vame kot kakshen stalinist v Stalina. Potem je prebral Hrushchovo porochilo.

*

Zajamem v prgishche roke nekaj vode, nato pustim, da se po kapljicah izteche med razprtimi prsti. Tako je izginila ljubezen.

*

Iz dolgochasja je neskonchnost izumila meje in prostorja. Iz dolgochasja jih bo unichila.

*

Srce, kaj chakash, da jo mahnesh na pochitnice.

*

Pisatelji drug drugega ne berejo, marvech se medse nadzorujejo. (Prosto po Jeanu Chapelanu)

*

Gane me vse, kar je napisano. Od biblije do telefonskega imenika.

*

Che ne bo komplikacij, se bova ljubila za vse vechne chase.

*

»Nich je vesolje brez mene.« (André Suarés)

*

Bolj malo vojnih napovedi bi se napisalo, che bi jih moral napovedovalec po zakonu podpisati s svojo krvjo.

*

Na srecho junaki umrejo nasilne smrti.

*

Prava rech napisati knjigo. Zelo naporno jo je prebrati.

*

Nocoj sem dolgo chasa preklinjal, sklenjenih rok, v temi.

*

Srecha vsekakor obstaja, pravili so mi o njej, sploh ne gre za prazne govorice.

*

Biti podoben Kristusu: hic Rhodus, hic salta!

*

Od Orfeja do Macista, koliko odvechnih potovanj v Pekel.

*

Ne zaupajte optimistom, gre za navijache Boga.

*

Prevodi: ali variacije na Diabellijev valchek ali besedilne proteze, drugih mozhnosti ni.

*

Bolj kot slonokoshchen stolp je moj dom podoben krtini.

*

Zhiveti v popolnem inkognitu, kot Bog.

*

Pravijo, da je neandertalski chlovek izumrl, ker ni znal govoriti. Mi bomo izumrli, ker ne znamo molchati.

*

Z literaturo imam viharne odnose, kot z Bogom. Ne verjamem vanjo, ampak jo kolnem in molim.

*

Balzamirati spomine, vsakemu posebej zapichiti buciko v abdomen in pritrditi na podlago.

*

Dvom. Pravzaprav kaj je chlovek: stroj narejen za zhivljenje ali nasprotnoza smrt.

*

Paris: »Zhiveti s Heleno tudi chez dan, kakshna grozota.«

*

Obchudovanje se kristalizira kot ljubezen.

*

Kako lahko je dandanes biti inteligenten, gremo se pravo zapravljanje inteligence, in kako malo shteje inteligenca, je skoraj zhe brez ugleda, kako je dolgochasna!

*

Vsi na svetu so pesniki, celo pesniki.

*

Kako vshech bi mi bila ta knjiga, che je ne bi napisal jaz.

*

 

 

 

 

O avtorju

 

Italijanski pesnik, pripovednik, pisatelj in prevajalec Gesualdo Bufalino se je rodil leta 1920 v Comisu na Siciliji, kjer je tudi zhivel in umrl leta 1996. Napisal je kar veliko shtevilo knjig in kmalu postal znan in ljubljen po vsej Italiji zaradi svojega svojskega sloga in pronicljivega duha, vrh tega je bil velik ljubitelj polemike in se je silno rad zelo duhovito zatekal k ironiji in samoironiji, kar je shirilo njegov krog bralcev. Omenila bom le nekaj bolj znanih naslovov: L'isola nuda (Goli otok), 1988; Le menzogne della notte (Nochne lazhi), 1988, prejel nagrado Strega; Saldi d'autunno (Jesenska razprodaja), 1990; La luce e il lutto (Svetloba in zhalovanje), 1990; Qui pro quo, 1991; Argo il cieco (Slepec Argus), 1992; Diceria dell'untore (Govorica okuzhevalca), 1992, prejel nagrado Campiello); Opere 1981-1988 (Dela 1981-1988), 1992, Il Guerrin Meschino (Guerrin Meschino), 1993; Museo d'ombre (Senchni muzej), 1993, Bluff di parole (Besedno blefiranje), 1994; Tommaso e il fotografo cieco (Tomazh in slepi fotograf), 1996; Dizionario dei personaggi di romanzo (Slovar romanesknih junakov), 2000, postumna objava in Il matrimonio illustrato (Ilustrirana poroka), 2000, postumni ponatis. Aforizmi so vzeti iz aforistichnega izbora zalozhbe Bompiani iz leta 1987 Il malpensante, ki ga avtor tako predstavi: Slabomislechi je kdor misli slabo, v tehnichnem pomenu besede. A je zlasti chlovek, ki misli zlo oz. razmishlja o zlu, in se bozhajoche dotika teh vozlov v sebi, se pa ne odlochi, da bi jih razvozlal, se jih pach reshil z energichnim udarcem sekire.

 

 

Prevod iz italijanshchine in zapis o avtorju Jolka Milich