Revija SRP 119/120

Damir Globochnik

 

FOTOGRAF FRAN VESEL

 

Fran Vesel je bil rojen leta 1884 v Ljubljani. Po konchanem prvem razredu gimnazije je obiskoval trgovsko sholo. Sprva je delal v ochetovi trgovini. Med letoma 1912 in 1923 je bil zaposlen kot pogodbeni uradnik pri Uradu za zgradbo hudournikov v Ljubljani. Od sredine leta 1917 do konca prve svetovne vojne je kot chrnovojnik brez orozhja sluzhil v Judenbergu. Po ochetovi smrti leta 1921 se je preselil v hisho na Komenskega 8 in kot hishni posestnik zhivel od najemnine. Umrl je po daljshi bolezni leta 1944.

Stric Ferdo Vesel, ki je bil slikar in tudi fotograf, naj bi ga navdushil za domacho likovno umetnost in fotografijo. Fran Vesel je v starosti okrog 15 let zachel z zbiranjem kulturnih dokumentov, likovnih del, chlankov ... Prve fotografije je najbrzh posnel kot 16-letni dijak (postavitev Prve slovenske umetnishke razstave v Mestnem domu v Ljubljani). Leta 1904 je fotografiral na Prvi jugoslovanski umetnishki razstavi v Beogradu. Leta 1905 je fotografiral Ivana Cankarja na Dunaju, v Domu in svetu je objavil svojo prvo fotografijo, v izlozhbi Bahovcheve trgovine je razstavil fotografije slovesnosti ob odkritju Preshernovega spomenika v Ljubljani.1 Novembra istega leta je v izlozhbi trgovca s papirjem Bahovca razstavil dve fotografije poplave na ljubljanskem barju.2 Julija 1906 je v drogeriji A. Kanca v Zhidovski ulici razstavil motive iz Kamnishkih planin in Jadrana, izdelane v razlichnih tehnikah (cianotopija idr.).3

Leta 1906 je fotografiral na Drugi jugoslovanski umetnishki razstavi v Sofiji. Leta 1907 se je udelezhil zleta Sokolov v Prago in nato obiskal München in Salzburg. V Münchnu je poslushal predavanje o fotografiji, ogledal si je trgovino s fotografskim materialom in zavod Lehr- und Versuchanstalt für Photographie,4 kar bi lahko imeli za edino znano Veselovo fotografsko izpopolnjevanje. Uradne fotografske izobrazbe najbrzh ni imel. Vesel je deloval v fotografski sekciji Slovenskega planinskega drushtva. Leta 1911 je postal predsednik novoustanovljenega Kluba slovenskih amater-fotografov.

Dobrshen del Veselovega fotografskega opusa lahko povezhemo s »katastrom slovenske zemlje«, t. j. z zbirko topografskih posnetkov, ki so jo v Klubu slovenskih amater-fotografov sklenili zasnovati maja 1912. Drushtvo je dve leti pozneje prenehalo delovati. Vesel je s fotografiranjem vasi, trgov, spomenikov ljudskega stavbarstva, cerkva, znamenj, kmechkih opravil in obrti v okolici Ljubljane, v Beli Krajini in na Shtajerskem nadaljeval do sredine tridesetih let. Vesel je kot fotografski kronist belezhil razlichne dogodke (narodna praznovanja, politichne manifestacije) in portretiral osebnosti slovenskega kulturnega zhivljenja, zlasti likovne umetnosti, knjizhevnosti in publicistike. Druzhil se je z mnogimi predstavniki likovne in literarne moderne. Znance in prijatelje je zhical za likovna dela in drugo gradivo, zato so mu ti nadeli vzdevek »morilec«.

Portretne fotografije kulturnih ustvarjalcev, umetnikov v ateljejih, reprodukcije umetnin in celo umetnikov na mrtvashkem odru (Ivan Cankar, Ivan Franke, Ivan Grohar,5 Vatroslav Holz, Davorin Jenko, Milan Pugelj, Josip Stritar) prichajo, da je Vesela zanimala predvsem dokumentarna plat fotografije. Ker je bila tudi fotografija prav tako delezhna njegove zbirateljske pozornosti, je verjetno, da vse fotografije v Veselovi zapushchini niso njegovo delo (!).

Vesel je med letoma 1921 in 1927 poucheval fotografijo oziroma vodil fotografski techaj na Umetnishki sholi Probuda v Ljubljani. Techaj je bil namenjen fotografskim zachetnikom, dijakom, uradnikom idr. Predavanja so potekala na tehnishki srednji sholi.6 V sholskem letu 1923/1924 je predmet fotografija obsegal tri ure tedensko (predavanja, praktichno delo v laboratoriju, ekskurzija).7

Veselova fotografija v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja je zachasno poimenovana »Moshki s fotoaparatom, v ozadju gospodarska poslopja« (negativ na stekleni ploshchi, 9 x 12 cm). Vesel je fotografijo posnel 4. oktobra 1906. Z veliko gotovostjo lahko trdimo, da je moshki z velikimi brki in s kamero mehovko v rokah fotograf Avgust Berthold. Na glavi ima celo podobno chepico kot jo lahko vidimo na enem izmed Bertholdovih avtoportretov.

Vesel je prijateljeval z Bertholdom in njegovo druzhino, kar potrjujejo kratki zapisi v Veselovem koledarchku v letih 1907 in 1908.8

Pohajkovanje s fotoaparatom na zachetku 20. stoletja ni bilo vselej nedolzhna zabava, saj so bili orozhniki in financhni strazhniki zelo radovedni, zakaj in kakshen fotoaparat ima kdo s seboj. Avgusta 1912 je bil Berthold s prijatelji, igralcem Antonom Cerarjem Danilom, fotografom Viktorjem Kuncem, trgovcem Schweitzerjem in Milanom Obrenovichem na pochitnicah v Devinu. Ko so se gospodje po vozhnji z ladjo izkrcali v devinski luki, je financhni strazhnik zaplenil Berhtoldov star fotoaparat. Fotoaparat so mu vrnili po plachilu kavcije v vishini 50 kron.9 Financhni strazhnik je najbrzh sumil, da se Berthold in njegovi prijatelji ukvarjajo z vohunstvom.

V istem chasu je policija v Puli zaplenila vse posnetke zhupniku V. Reinthalerju iz Nemchije, ki je z okna v tretjem nadstropju hotela Miramar fotografiral pristanishche. Fotografa je opazil neki porochnik na parniku Bellona. Zhupnik je izjavil, »da goji ta shport zgolj kot osebno razvedrilo«.10 Malo zatem so v Puli aretirali 17-letnega izletnika Josipa Skechila, ki je fotografiral goste v javnem kopalishchu. Zaplenili so mu fotoaparat in ploshche.11

Vesel je v oporoki zapustil celotno imetje slovenskemu narodu. Stanovanje v hishi na Komenskega 8 je dobil v dosmrtno uporabo Ferdo Vesel. Danes imajo v hishi sedezh drushtva slovenskih likovnih umetnikov. Hisho na Chopovi ulici so oddali v najem, danes ne stoji vech.

Zbirka likovnih del, ki je po vojni prishla v zbirni center, ni vech ohranjena. Vechina del se je znashla v rokah zasebnih zbiralcev. Knjizhnica, v kateri so bile tudi prve izdaje sodobnih slovenskih pisateljev, je vechinoma shranjena v NUK. Zbirka rokopisov je v Rokopisni zbirki NUK.

Fotografije hranijo tri ustanove: okrog 1000 fotografij na ploshchah in fotografij je v Narodnem muzeju, fotografije za »kataster slovenske zemlje« so v Slovenskem etnografskem muzeju, okrog 200 fotografij v petih albumih je v Slikovni in kartografski zbirki NUK, tu so fotografije razporejene tudi po »personalnih mapah« in mapah o likovnih razstavah v arhivskem materialu.

Skupina trinajstih deklic in shestih dechkov z duhovnikom (negativ na stekleni ploshchi, 13 x 18 cm). Kdo so otroci, ki skupaj z duhovnikom pozirajo na skupinski fotografiji, bo najbrzh tezhko ugotoviti. Skromna oblachila in bose noge deklice, ki stoji skrajno levo, morda prichajo o tem, da je Vesel fotografiral skupino uchenk in uchencev verouka ali vashkih ali mestnih sirot. Samo omenjena deklica se je med fotografiranjem poskusila nasmejati, ostali otroci resno gledajo v fotografski aparat. Eden izmed dechkov med fotografiranjem ni bil pri miru, zato je zaradi sorazmerno dolge ekspozicije njegov obraz zabrisan. Shtirje dechki imajo na glavi klobuk, eden chepico, dechek brez suknjicha pa je tudi brez pokrivala. Dve deklici drzhita v roki marelo. Vse deklice imajo glavo prekrito z ruto, izjema je samo deklica v zadnji vrsti, ki v rokah drzhi otrochichka (morda sestrico).

 

 

 

___________________ 

1 Po: »Razni prizori od odkritju Preshernovega spomenika«, Slovenski narod, 1905, sht. 221.

2 Po: »Povodenj na ljubljanskem barju«, Slovenski narod, 1905, sht. 265.

3 Po: »Razstavljene slike«, Slovenski narod, 1906, sht. 159.

4 Po: Marijan Rupert, »Spomin in pozaba: Fran Vesel in problem nastajanja zasebnega kulturnega arhiva«, Fran Vesel (1884–1944) Fotografski kronist z zachetka stoletja, Moderna galerija v Ljubljani, 1999, str. 26.

5 Vesel je fotografijo Ivana Groharja na mrtvashkem odru razstavil v izlozhbenem oknu knjigarne L. Schwentnerja (po: »+Ivan Grohar«, Slovenec, 1911, sht. 98).

6 Po: »Fotografski techaj 'Probude'«, Slovenski narod, 1921, sht. 258.

7 Po: »Umetnishka shola drushtva 'Probuda' v Ljubljani / Zachetek sholskega leta 1923/1924«, Jutro, 1923, sht. 258, Slovenski narod, 1923, sht. 252.

8 Po: Marijan Rupert, »Spomin in pozaba: Fran Vesel in problem nastajanja zasebnega kulturnega arhiva«, Fran Vesel (1884–1944) Fotografski kronist z zachetka stoletja, Moderna galerija v Ljubljani, 1999, str. 26.

9 Po: »Iz Devina«, Edinost, 1912, sht. 236, »Fotografichni aparat kam s seboj vzeti v nashi dezheli …«, Socha, 1912, sht. 96.

10 Po: »Strah pred vohunstvom«, Slovenski narod, 1912, sht. 184.

11 Po: »Nepreviden fotograf«, Slovenski narod, 1912, sht. 194.

 

 

 

 

 

Skupina otrok z duhovnikom (negativ na stekleni ploshchi, 13 x 18 cm), Slovenski etnografski muzej

 

 

 

 

 

 

Moshki s fotoaparatom, v ozadju gospodarska poslopja, 4. 10. 1906 (negativ na stekleni ploshchi, 9 x 12 cm), Slovenski etnografski muzej