Revija SRP 117/118

Marusha Avgushtin

  

SKICA ZA PORTRET IRENE MAJCEN

 

Ilustratorski opus Irene Majcen lahko opredelimo kot slikarsko zajeto literarno pripoved za otroke, mladino in odrasle, ki se ji je avtorica posvetila zhe kmalu po diplomi. Kadar ji je uspelo izbrati snov za svojo likovno interpretacijo, so bile to pravljice in miti z arhetipskimi vsebinami, v katerih je s chopichem odkrivala in belezhila chloveshke globine, ki privlachijo njeno umetnishko naravo.

Besedila, med njimi she posebej tista, ki so namenjena odraslim bralcem, v slikarki pobudijo kompleksno likovno interpretacijo, od nezhne senzibilnosti (Slovenski pesniki o cvetju, Mladinska knjiga, 1997) do dramatichnih, humornih in ironichnih pripovednih razsezhnosti (Zgodbe s panjskih konchnic, Mladinska knjiga, 1993), medtem ko je v pravljicah najmochnejsha v ekspresivni poudarjenosti (Beowulf, DZS, 1996).

Slikarski izraz Irene Majcen je avtorsko jasno prepoznaven najprej v kompoziciji, s pogosto diagonalno grajenimi prizori, v katerih se velike figure in predmeti v ospredju konchujejo v majhnih v ozadju, s »praznim« osrednjim prizorom, ki sugestivno stopnjuje skrivnostnost in tesnobo, izjemno sochna in bogata barvitost, uglashena na vsebinsko pogojen prevladujochi ton in shtevilne chloveshke in zhivalske figure v najrazlichnejshih polozhajih, lahko tudi strashljivih izrazov, umeshchene v krajinska in arhitekturna okolja.

S suverenim obvladanjem slikarske tehnike tempere izvablja avtorica najrazlichnejshe barvne odtenke, posebno naklonjenost pa se zdi, da ima do bele barve, s katero bogati in plemeniti slikarske prizore. Njena posebnost so bele linije, s katerimi pozhivlja celotne prizore in z njimi dosega posebno zhivost in ritmichno razgibanost.

Prana tempera v Zgodbah s panjskih konchnic Lojzeta Kovachicha razkriva umetnichino mojstrstvo tehnichne perfekcije z asociacijo na naslov vsebinsko rafiniranih pripovedi.

Kakor je slikarka v likovnih podobah suvereno in izvirno interpretirala Kovachichevo besedilo, tako verjamemo, da bi z bogato razvejano, kontrastno likovno izraznostjo mogla brez literarnih predlog polno upodobiti svoje poglobljeno intelektualno in emocionalno dozhivljanje sveta v abstraktnem slikarskem jeziku. Zato si zhelimo, da bi nadaljevala svoje delo tako v ilustriranju realistichno spoznavnih zahtevnih besedil za odrasle, kakor z odstiranjem svoje notranjosti v likovni govorici.