Revija SRP 117/118

Damir Globochnik

 

FOTOGRAFIJE SLOVENSKIH TABOROV

 

V Ilustriranem Slovencu je bila leta 1926 (sht. 43) objavljena celostranska fotografija, ki je bila posneta na prvem slovenskem taboru v Ljutomeru. Podnapis pod fotografijo: »Iz bojev nashih ochetov za zedinjeno in avtonomno Slovenijo / Slika prvega slovenskega tabora, ki se je vrshil dne 9. avgusta 1868 v ljutomerskem Srshenovem logu. Iniciativo za to prvo velichastno javno manifestacijo slovenskega naroda je dal ljutomerski zdravnik dr. Prelog, a vodil ga je tamkajshnji zhupnik in narodni buditelj dr. A. Klemenchich.«

Desetletja po nastanku fotografije se je spomin na podrobnosti ljutomerskega tabora zabrisal. V resnici se je tabor odvijal v Huberjevem logu nad starim obchinskim mlinom. Knjigovez in hishni posestnik Ivan Dragotin (Karel) Huber (1816–1896) je na seji chitalnishkega odbora 4. maja obljubil prostor za tabor v svojem Hrastovchaku (s hrasti porashchenem logu).1 Triglav je 25. julija napovedal, da se bo tabor odvijal na Huberjevem travniku ob Shchavnici.2

Srshenov log je bilo sosednje zemljishche, ki je bilo v lasti ljutomerskega Nemca Ign. Pöschla. Njegova vnukinja Marija se je leta 1886 omozhila s trgovskim poslovodjem Fr. Srshenom, ki je log dajal v uporabo narodnim veselicam.3

Avtor fotografije bi bil lahko Fr. Tőmőry.4 Tabora se je udelezhila tudi vechja skupina prekmurskih Slovencev. Novice porochajo, da je tajnik ljutomerske chitalnice dr. Valentin Zarnik junija 1868 poslal ljubljanski chitalnici dve fotografiji, na katerih sta bili skupini rojakov iz Beltincev v Zaladski zhupniji. Fotografije je posnel ogrski fotograf Fr. Tőmőry.5

Na podlagi chasnikarskih porochil, spominov in s pomochjo fotografije sta A. Anoshek in S. Zacherlova leta 1940 rekonstruirala podobo taborskega prostora. Ob poti, ki je vodila od mostu preko Shchavnice do Huberjevega loga, je stala miza, na kateri so prodajali taborske svetinje, ki so veljale kot vstopnica (miza je na fotografiji skrajno desno). Tribuna je bila nasproti vhoda, obrnjena proti Shchavnici. Za govornishkim odrom je bil drevored.6 Dva odra sta bila postavljena za godbi.

 

Chasniki, ki so pri opisih narodnih slovesnosti marsikdaj pretiravali, so najvech pozornosti namenili govornikom in resolucijam, ki so jih sprejeli na taboru. Porochevalca Slovenskega naroda sta bila Josip Jurchich in Josip Voshnjak. Tochk resolucij niso navajali v enakem vrstnem redu.

 

Fotografija ni bila posneta na vrhuncu taborskega dogajanja. M. Karba se je spominjal, da naj bi fotografu, ki je prishel iz Ormozha, odpovedal fotoaparat. »Aparat je bil podoben zaprti kochiji. Ne spominjam se, da-li je voz vlekel jeden konj ali dva. Takshni so bili aparati pred shestdesetimi leti. Nas dijake je zanimala velika komora obskura. Slike o zborovanju nismo pozneje videli nikjer. To bi se menda reklo: Fotografija se je ponesrechila.«7 Omenjena zaprta kochija je bila najbrzh potujocha temnica, v kateri je fotograf pred fotografiranjem pripravljal svetlobno obchutljive ploshche.

Fotografa je bolj kot dogodek zanimalo njegovo prizorishche. Ni zhelel dokumentirati vrhunca dogodka, na katerem naj bi bilo prisotnih okrog 7000 ljudi. Otvoritev tabora je bila kmalu po tretji uri popoldne. Josip Voshnjak pishe, da so ljudje stali v veliki gnechi okrog odra.8 Navdusheno so ploskali govornikom, ki so utemeljevali posamezne tochke. Govori so trajali priblizhno dve uri. Ljudje se niso razshli. Okrog 4000 ljudi je ostalo na taborskem prostoru do nochi.

Fotografija v Ilustriranem Slovencu ni povsem verna dokumentarna reprodukcija dogodka, saj je bila retushirana. Z belo barvo je prekrito nebo, ki se ostro lochi od kroshenj hrastov.

 

Ob narodnem taboru v Zhalcu 6. septembra 1868 so bili prireditelji zhe bolje pripravljeni, kar zadeva fotografsko zabelezhenje pomembnega javno-politichnega dogodka. Na spominski podobi so v medaljonih predstavili fotografije zhalskega trga, tabora, ljubljanskih Sokolov in osrednjih taborskih govornikov. »To je prelepa fotografija, ali prav za prav umetna skupica fotografij srednje velikosti, kterih zgornja v veliki podlogovati kroglini kazhe tabor sam; dobro se razlochuje glavna taborska zastava, oder, drevje itd. Spodaj sta dva medaljona, kterih levi predstavlja 'Ljubljanskega Sokola' (v Zhavcu nazochega), desni 'Zhavski trg'. Okvirji vseh treh podob so narejeni prav okusno iz trt ali neobrezanih prekel. Umetnost skupka dopolnjuje she petero majhnih jajchastih kroglin, dve na vsakem koncu vechega okvirja, ki predstavlja tabor, ena pa na sredi med spodnjima manjshima medaljonoma. V teh kroglinicah pa zhive podobe teh-le mozhakov, ki si se na taborji odlikovali. /…/ Fotografija je chista, da ne more biti bolj.«9

Avtor fotografij prizorishcha tabora je bil celjski fotograf Josef Martini (1837–1895). Fotografija tabora in trga je kombinacija, t. j. fotografija dopolnjena z Martinijevo risbo.10 Spominska fotografska podoba je bila kasneje pogosto ponatisnjena .

 

Na taboru v Shempasu 10. oktobra 1868 je bil na delu gorishki fotograf Michele Aschbenbrenner. Njegova fotografija shempaskega tabora je bila na ogled v izlozhbi knjigarnarja K. Soharja. kupcem pa je bila na voljo za goldinar in 20 krajcarjev.11 Fotografiranje tabora se ni povsem posrechilo, saj je Aschbenbrenner fotografiral pozno popoldne in v oblachnem vremenu.12

 

Tabor v Vizhmarjih 17. maja 1869 je fotografiral ljubljanski fotograf Ernest Pogorelec (1838–1892). Slovenski narod je fotografsko podobo tabora predstavil z naslednjimi besedami: »Izvrstni ljubljanski fotograf g. Ernest Pogorelec je te dni dovrshil podobo vizhmarskega tabora, in menda se bode skoraj prodajala. Nasredi je naobrazhen tabor: ob krajih se v mojsterskem fotografnem izdelku vrste govorniki gg. doktorji: Bleiweis, Kosta, Voshnjak, Tonkli, Zarnik, Razlag, Noli in Premerstein. Chelo ima pod cesarskim orlom besede: 'Ne udajmo se!' – 'Zedinimo se!' Spodaj je pisano: 'Zhivela Slovenija!' Nadejati se je, da se te podobe mnogo razpróda.«13

Novice so zapisale, da bi bilo bolje, che bi fotograf »vjel tisti moment, ko ni dezhevalo, in da bi bil taborishche s taboriti bilo posneto v vechi sliki, podobe govornikov pa v manjshi«. »Prav okusno izdelana slika se prodaja le po goldinarji; zato je gotovo, da bodo oni, ki so se udelezhili tega velichastnega narodnega shoda, zheljno segli po tem spominku.«14

 

Avtor fotografije osrednjega prizorishcha tabora v Dolini pri Trstu, ki je potekal 27. oktobra 1878 v organizaciji politichnega drushtva Edinost in domachega drushtva, je bil Christian Paier (1839–1895). Paier (tudi Kristijan Pajer) je zachetku shestdesetih obiskal Sveto dezhelo. Pred potovanjem se je za silo izuchil fotografiranja. Med prvimi fotografi je prinesel v Evropo fotografije iz Svete dezhele. Kasneje je bil popotni fotograf v razlichnih krajih Kranjske. Leta 1877 je dobil dovoljenje za opravljanje fotografske obrti v Ljubljani.

Avtorstvo fotografije je nesporno. Paier se je na fotografijo prizorishcha Dolinskega tabora (slavnostno okrashen prostor v vasi blizu cerkve z odrom za govornike) namrech tudi podpisal. Zachetnico imena in priimek je vpraskal na negativ na stekleni ploshchi. Uporabljal je mokre kolodijske ploshche velikih dimenzij. Fotografije so bile enake velikosti kot ploshche.

Fotografija, ki jo hrani Slovensko kulturno drushtvo Valentin Vodnik iz Doline, je bila posneta pred zachetkom ali po zakljuchku taboru. Edinost namrech omenja, da je bil velik trg sredi vasi (Gorica) napolnjen s taboriti. Obchine in deputacije so se tabora udelezhile z zastavami.15 Slovenec pishe o okrog deset tisoch udelezhencih tabora.16

Domachini in gostje, ki so se razporedili na obeh straneh govornishkega odra, so se zavedali prisotnosti fotografa. Po njegovih navodilih so obmirovali med osvetlitvijo steklene ploshche. Tisti, ki niso mogli stati pri miru, so na fotografiji rahlo zabrisani. Med osebami na fotografiji so morda tudi govorniki na taboru (Viktor Dolenc, Ernest Klavzhar, vladni komisar v Kopru vitez Vilhelm Jetmar, dekan Jurij Jan, Anton Trobec, Peter Pershich, Ljudevit Vulichevich).

 

 

 

 

Tabor v Ljutomeru (Ilustrirani Slovenec, 1926, sht. 43)

 

 

 

 

Christian Paier, Tabor v Dolini, 27. 10. 1878 (SKD Valentin Vodnik, Dolina)

 

 

 

Opombe:

 

1 Po: Vasilij Melik, »Slovenski tabori«, Kronika / Chasopis za slovensko krajevno zgodovino, 1868, sht. 2, str. 67.

2 Po: »Luttenberg, am 22. Juli (Erstes politisches Meeting unserer Nation)«, Triglav, 1868, sht. 32.

3 Po: Viktor Vrbnjak, »Prvi slovenski tabor v Ljutomeru«, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 454.

4 Po: Viktor Vrbnjak, »Prvi slovenski tabor v Ljutomeru«, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 454.

5 Po: »Sl. chitalnica ljutomerska …«, Novice, 1869, sht. 25.

6 Po: Viktor Vrbnjak, »Prvi slovenski tabor v Ljutomeru«, Svet med Muro in Dravo, Maribor 1968, str. 454–455.

7 Po: M. Karba, »O taboru v Ormozhu«, Slovenski gospodar, 1929, sht. 46.

8 Po: Josip Voshnjak, »Tabori«, Spomini, Ljubljana 1982, str. 243.

9 »Krasno novoletno darilo«, Domovina, 1869, sht. 3.

10 Po: Mirko Kambich, »Seznam fotografov«, 150 let fotografije na Slovenskem 1839–1919, I. del, Mestna galerija v Ljubljani 1989, str. 154.

11 Po: »Domachi novichar«, Domovina, 1868, sht. 44.

12 Po: »Krasno novoletno darilo«, Domovina, 1869, sht. 3.

13 »Iz Ljubljane 25. juli. (Iz. dp.)«, Slovenski narod, 1869, sht. 87.

14 »Obraz Vizhmarskega tabora«, Novice, 1869, sht. 31.

15 Po: »Zastopi in deputacije na tabori«, Edinost, 1878, sht. 21.

16 Po: »Tabor v Dolini in Italija irridenta«, Slovenec, 1878, sht. 121.