Revija SRP 115/116

Tone Shkrjanec

 

 

KRUH IN VODA

 

 

hobotnica

 

z ene strani posushena stebla koruze

z druge menjave gum in klima servisi.

glasbeni stroj prepeva o slabi kuhinji

in manekenih. menda vsi niso geji.

pogovorna vrednost besed je nizka in pada.

zunaj shushtijo avtomobili. telefon

modro molchi. tak je tale nekam nedokonchan

dan, in v njem si jaz ves nedokonchan grizljam

ustnice. drevesa so izgubila sence in veverice.

ulice ljudi. pochasno nedeljsko modrovanje

na dvorishchu. prah, ki ga dvigujemo,

se vedno znova spushcha.

 

 

 

marelice, na primer

 

mislim na tri in she nekaj zhivali

vidim dva balona

eden je rumen, drugi rdech,

slishim vode, ki prasketajo,

potem neko punco, ki hreshchi, vreshchi,

potem spet voda, ki curlja,

pa rdeche in bele odcvetele vrtnice,

pa cel kup, pa she en ali dva

pesnikov, ki vsi tam majhni

in nich lepi opazujejo jezero,

pa ne vedo, da to sploh ni morje.

da je zeleno. samo luch danes

in slabe barve. in prav nich

ne razumemo, da zhe tri dni ne pada,

pa je vseeno mraz. nekaj

ima opraviti s soncem in oblaki.

volitve so v primerjavi

z njimi neopomembne.

kot marelice, na primer.

che niso dobre, so zanich.

avion se od tu pomika pochasi,

in ko odprem hladilnik, zadishi

po gorgonzoli in precej nagniti

ekoloshki zelenjavi.

 

 

 

kruh in voda

 

danes cvetijo zhelje.

danes bi si zazhelel,

da me chvrsto in brez

vsakih pomislekov

objamesh s svojima

nogama. okoli vratu,

okoli pasu. danes bi si rad

samo malo spochil ochi

od nadzorovanja vedno

istih scen. danes ne bom

opazoval temachnih

hodnikov pod garazho.

ljudje nosijo bele maske

pred obrazom, dve svetlobi,

se pochasi priblizhujeta

iz teme. nek pesnik sedi

v izlozhbi, pa ne v ulici

rdechih luchi, tam so

druga telesa, drugachen

je vonj, drugache mehke

obline, tu pach kruh

in steklenica vode.

sicer hrup.