Revija SRP 115/116

Matej Krajnc

 

MEDTEM KO SE SPRASHUJEM O POSMRTNEM ZHIVLJENJU

 

 

 

 

 

DNEVI DISHARMONIJE

 

V dnevih disharmonije in benzedrina

trkajo na okno lepenkaste podobe Pink Floydov,

v garazhi se nabira listje

in sosedje so kot ochi Tanite Tikaram;

petelini ne zbirajo vech nalepk,

po dopoldanskih kavarnah ne pustoshi vech Javna snaga,

kozarci ne trkajo, ampak razbijajo kamenje

in she Pireshica doni blagozvochno, che nisi sam.

 

Nagnimo chasho za vzroke in posledice,

za frizuro Roya Orbisona in vse, kar ji pripada,

postavimo se za mikrofon z zrelim obrazom,

pozhgimo klopi, da lahko na tla sedejo

dnevi disharmonije in benzedrina,

gradnikovske figure z otozhnimi inshtrumenti,

ki se ne pustijo trepljati po ramah,

ker sami vejo, da bo jeseni brzhchas hladnó ...

 

Ne motaj se mi med nogami, Gustave Flaubert,

bodi tiho in se fotografiraj za novo povest,

posreduj podatke, pochakaj na plachilo,

ena sama lastovka she ne poravna TV-narochnine!

A v dnevih disharmonije in benzedrina

se da imenitno sedeti ob osuplih rekah,

brati umetnost, klesati umetnost

in chakati, da te umetnost mine.

 

 

 

MEDTEM KO SE SPRASHUJEM O POSMRTNEM ZHIVLJENJU

 

Medtem ko se sprashujem o posmrtnem zhivljenju,

mimo mene bezhijo polozhnice;

ta ali ona shiba po avtocesti

v nasprotno smer.

Jovan Vesel Koseski se muza,

smehlja se: lahko pomagam?,

odgovorim mu: beri mi svoje prevode

pred spanjem, takole, ko pride vecher.

 

Medtem ko se sprashujem o posmrtnem zhivljenju,

potrka Donovan Leitch

in hoche vedeti, ali je Jennifer Juniper

zhe vlozhila papirje za lochitev.

Ponudim mu stol,

ponudim mu shilce zhganja

in zavpijem: Donovan, kurbin sin,

hoche samopotrditev!

 

Medtem ko se sprashujem o posmrtnem zhivljenju,

se strop zaziblje,

pentatonika izgine

na vekomaj amen.

Fender Telecaster ali Stratocaster,

to je zdaj vprashanje,

katera barva se mi bolj prilega,

kaj je pravzaprav bolje zame ...

 

Medtem ko se sprashujem o posmrtnem zhivljenju,

grozijo ti ali oni metezhi,

ko pogrnem mizo, da bi pogrkoval,

mi nihche ne prinese zhlice;

pod oknom ploveta v bluetoothovskem cholnu

Elvis in debeli praporshchak

in delita hrepenechemu ljudstvu

kruh namesto potice.

 

In stene se stisnejo

v betonski zip

in posmrtnemu zhivljenju

se zvisha utrip ...

 

 

 

LONG JOHN SILVER

 

Long John Silver

skache, skache,

noga pach

ne zna drugache,

a pishtolca

se ogreje,

vrocha zrna

shteje, shteje.

 

Long John Silver

shale zganja,

nima avta,

stanovanja,

ima pa sabljo

in preseka

z enim mahom

dva chloveka.

 

Long John Silver

ne razpravlja,

tudi priden

ni kot mravlja,

pach pa goni

hlapce svoje,

ubije vsakega,

ki poje.

 

Long John Silver,

samotar,

njega briga

zgolj denar,

stari Flint

zaklad je imel,

Long John Silver

ga bo vzel.

 

Long John Silver,

dolgonog,

njemu je

bogastvo bog,

che funt pade

mu na tla,

pobere in

poljubi ga.

 

Long John Silver

skache, skache,

noga pach

ne zna drugache,

a pishtolca

se ogreje,

vrocha zrna

shteje, shteje.

 

 

 

PRIKAZNI

 

Nebesa so blizu

in pekel pozhgan,

prikazni hitijo

iz brezna na dan,

zhelijo si sonca,

pesmi in plesa,

a tezhko je plesat,

che nimash telesa.

 

Prikazni ne vejo,

da dan zhe mineva,

vecher pa postano

juho pogreva,

da strehe so ostre,

sonce pa jedko,

da jutra so svezha,

prijetna pa redko.

 

Mogla umreti ni

stara Sibila,

dali so ji

prehuda zdravila,

she vedno zhivi,

she vedno sameva,

spanira si prst,

prikazni preshteva ...

 

 

 

O LETIH SE NE SPRASHUJE

 

O letih se ne sprashuje,

vsaj ne mladih gospodov,

ki z golimi glavami, v suknjah,

zhe nekaj stoletij iz mode,

korakajo skozi dezhelo

in shtejejo, kar je ostalo.

Nabriti so, mladi gospodje,

momljajo, a vejo bolj malo.

 

Pesmi nabrusijo nozhe,

rade bi rezale krache,

a letos so redke koline,

she dolgo ne bo nich drugache ...

 

O letih se ne sprashuje,

kako pa kaj zdravje in zárod?

Zdravje she vchasih potrka,

bledichno, s poceni kitaro,

zárod pa chudezhno chivka

in chaka na vodo in oves

in ve, da bo kmalu odrasel …

S starostjo ga chaka slab sloves.

 

 

 

ZHENA JE V KUHINJI

 

Zhena je v kuhinji,

Memphis je dalech,

Elvis je mrtev,

preshtejmo ostale,

na ladjah upori,

na kopnem pa susha;

kaj sploh she sprashujesh,

ukradena dusha?!

 

Nad mesti polena,

nad hrbti pa bichi,

vsak nov Zvelichar

she bolj jih nashpichi

in Poncij Pilat

se neha umivat

in vpije: o Krishna

in Vishnu in Shiva!

 

Zhena je v kuhinji,

soba je dalech

in slike na steni

so vmes zhe zaspale,

pirati pa skachejo

z ladij na plano;

zhelijo se, ubozhci,

spet meriti z mano ...

 

 

 

CHEZ PALUBO

 

Gene Kelly se je pognal chez palubo

in potegnil s seboj Boba Hopa.

Skupaj sta zachofotala

med morskimi psi.

Nad glavama jima je lebdel oskar,

zláto se je svetlikal,

le sezita, mlada junaka,

preden se jutro zbudi!

 

She sam se pozhenem chez palubo,

rad bi pozhgechkal krakena,

v knjigah sem bral, da se takim

vse zhivljenje dobo godi;

a gosta megla pokrije

ladjo in ocean,

nekaj zashkrtne, zacvili

in zhivljenje se pocedi ...

 

 

 

VRECHICA CHAJA

 

Vrechica chaja

se v vodi namaka,

nekoch sem dobil jo

za bozhich od svaka,

z namishljeno sestro

se je ozhenil,

nasmehnil se je,

nam hisho zaplenil ...

 

Krpan se natolche

s poceni pijacho,

potem pa napade

Brdavsa z gorjacho;

vidi dva, tri,

pa priblizhno nameri,

a smola, gorjacha

se mu izneveri ...

 

Vrechica chaja

se v vodi namaka,

kaj neki se v chudnih

glavah pretaka,

kdo neki se z dezhjem

ves chas primerja,

namesto da vprashal bi,

kdaj bo vecherja ...?!

 

 

 

DEZHNIK

 

En dezhnik

ali dva,

te prebode

ali ta,

kri v predsobi,

tepih fuch,

naj nekdo

prizhge zhe luch!

 

Tocha ali

pa ohlip,

jezero

gre chez nasip,

dezh ne dela

vech razlik,

ne pomaga

ti dezhnik …

 

 

 

LEBRSHNIK

 

Lebrshnik ni nikoli kupoval

hish ali stanovanj.

Vedno je rekel: che na kolodvoru ni placa,

nochem niti zhivet.

S tezhkim otroshtvom pod pazduho

je ustvarjal prometne nesreche.

S pazduho pod tezhkim otroshtvom

je skushal napraviti red.

 

Njegova zhena

pa je hodila v sluzhbo.

Imela je

ime in denar.

Bila je

lepo napihljiva.

Drzhala se je

kakor zhandar.

 

Lebrshnik se je rad sprehajal

po vodi.

Rad je odganjal rachke

s palico ali cepinom.

Odlochil se je, da nikoli ne bo umrl,

che se bo dalo;

obesil se bo na kak drog

in se predajal spominom.

 

Njegova zhena

pa je hodila v sluzhbo.

Imela je

ime in denar.

Bila je

lepo napihljiva.

Drzhala se je

kakor zhandar.

 

 

 

PUTIFARJEVE SKRIVNE STRASTI

 

Lobotomija

se zgodaj zbudi,

ve, kaj so Putifarjeve

skrivne strasti.

Leta so suha,

krave debele,

zgodbe pa se

sploh she niso zachele.

 

Sedem shivov

na pravih mestih,

Putifar se

odlocha po vesti,

obalna strazha

pochaka na plimo,

shkoljka prepeva,

takoj jo odprimo!

 

Lobotomija

ima svojo poanto,

gremo v prihodnost

s Townesom van Zandtom,

nedelje so chudno

razporejene,

ob chasu njih cvetja

dekleta, ne zhene ...

 

Hej, Machiavelli,

opashi si kolt,

potem pa tako,

kot igrajo Son Volt,

potem pa tako,

kot rohni Putifar;

napachnemu bogu

napachen oltar!

 

Lobotomija

odrezhe kos kruha,

odrezhe si zraven

she koshchek trebuha,

z njim gre na pot,

kot to se spodobi

in spotoma kakshno

oglato zarobi ...

 

Zunaj

pa tema rohni

in Putifar

moteno spi ...

In Putifar

moteno spi ...