Revija SRP 115/116

Damir Globochnik

 

ISKALEC LIKOVNEGA IN DUHOVNEGA SOZHITJA

 

Za likovni opus Karola Kuharja so znachilni ciklusi slik, del na papirju in objektov, izdelanih v razlichnih, najvechkrat kombiniranih tehnikah. Kljub formalni pestrosti lahko zasledimo nekaj vsebinskih stalnic, ki nas opozarjajo na bistveni ustvarjalni vzgib Kuharjeve likovne izpovedi. V ospredju njegovega likovnega delovanja je razumevanje slike ali likovnega objekta kot dozhivljajskega okna, v katerem je mogoche tako zajeti konkretno pripovedno vsebino kot udejaniti intuitivne, podzavestne impulze in neoprijemljive slutnje. Karol Kuhar likovno izrazhanje razume kot nachin pripovedovanja o odnosu do sveta, na primer do duhovne dedishchine blizhnjega okolja ali pa do duhovnih tezhenj, iskanj in bivanjskih stisk sodobnega chloveka.

Vsebinskemu izrazu je prilagojena formalna komponenta likovnih del, ki se postopoma spreminja, saj je Karol Kuhar naklonjen likovnemu eksperimentiranju. Prizadeva si za sintezo med razlichnimi likovnimi pristopi. Pri tem je nekatere postopke celo izpopolnil in prilagodil lastnim hotenjem (polaganje tankega papirja ali plochevine na povrshino platna, prekrivanje z barvo in njeno postopno odstranjevanje, oblikovanje likovnih objektov iz papirja in zhice). Pri kombinirani tehniki izdelave likovnih podob na platno ali papir in likovnih objektov je Karol Kuhar uspel smiselno zdruzhiti prvine slikarstva, risbe, grafike, kolazha in kiparstva.

Pri ciklusu velikih platen je Karol Kuhar razumsko urejanje posameznih sestavin slike povezal z intuitivno gradnjo kompozicije. Na platnih so se pojavile posamezne, delno she vedno »skrite« predmetne, simbolne ali abstraktne oblike, ki jih Kuhar zameji in barvno poudari. Likovnik uposhteva tudi element nakljuchnosti, na primer pri oblikovanju vodilnih kompozicijskih poudarkov, ki nastajajo z lepljenjem zgubanega papirja na povrshino platna. Skorajda reliefne oblike lahko zazhivijo shele v povezavi z barvo. Karol Kuhar na platno nanese po vech plasti barve, ki jih ponekod delno odstrani. Pripovedne in znakovne strukture, figurativna jedra ter neoprijemljive oblike se na kompozicijah postopno formirajo v asociativne celote. Nekatere izmed tako nastalih oblik spominjajo na chloveshke ali zhivalske like, skrivnostne privide in duhove, dele pejsazha, na pretakanje vode ali lave. Kljub nedolochljivosti in prepletenosti prikazanih oblik z likovnim tkivom celotne kompozicije Kuharju uspe na zanimiv nachin ustvariti iluzijo poglobitve likovnega prostora, ki nas vchasih lahko spominja na domishljijski pejsazh. Morda nam na ta nachin zheli predstaviti obchutek enotnosti z naravo, ki pa jo ochitno dojema na romantichen nachin – kot neukrocheno, divjo naravo. Vendar nas pazljivo obravnavanje posameznih detajlov in dolgotrajni postopek izdelave kompozicij opozarjata, da likovnik ne priznava zmage kaosa nad redom.

Po likovni plati harmonichen znachaj sanjskih prizorishch Kuharjevih likovnih kompozicij krepi tudi izbira barvne palete s prevladujochimi modrimi, rjavimi, sivimi in zelenimi toni (v njej vchasih lahko zaslutimo prisotnost lunarnega pola kozmosa). Toplo-hladni barvni kontrasti so morda znanilci bolj optimistichnega vrednotenja Kuharjevega fantazijsko-simbolichnega likovnega sveta. Tudi nove podobe velikih dimenzij in ciklusi del na papirju ali platnu v manjshih formatih prichajo, da je Karel Kuhar obchutljiv iskalec likovne harmonije, cheprav v slikah vidi predvsem mozhnost za posredovanje vsebinskih, marsikdaj dramatichno zavezujochih sporochil.