Revija SRP 115/116

B.J. Hribovshek

 

KAR JE BILO IN KAR JE OSTALO

 

Spomin

 

Bila si kakor bela rozha,

ki jo sonchni zharek bozha,

dve rosni kaplji,

v njiju odsev neba,

dve lepi zhelji

na dnu mojega srca

da bi se ljubila

in nikoli vech ne zapustila!

 

Vechnost je minila,

nobena se nam ni izpolnila,

srca drugim so ostala,

moje? tvoje?

vendar vsak ljubi svoje ...

je izdaja? je zvestoba?

vse ostane v tishini groba.

 

 

 

 

Osamljenost

 

dezh teh dni

ihti,

chas bezhi,

srce jechi ...

 

vetra dih,

ves tih,

kakor vzdih,

chasov zlih ...

 

jaz tak' sam,

ne znam

po njo, kam?

drugam.

 

 

 

 

Starost

 

Nochem se ozreti,

che takrat tam bi zopet bil,

vse drugache bi storil!

Nochem se ozreti,

ker vem,

da kljub vsemu

bi vse napake ponovil!

 

 

 

 

Odpadki in smeti

 

Poeta nascitur,

orator fit,

kupljen, sit,

ostal je stihoklepec

in debela rit.

 

Svoboda,

demokracija in pravica

vsaka ta beseda

je kurba in tatica.