Revija SRP 113/114

Izet Medoshevich

 

VSE SE VRACHA NA ZACHETEK

 

Voda vre

 

voda vre, na teveju nek zvok

vstanem, ker mislim, da je to moj mobi

obracham glavo

kar tako, brez razloga

bolj zato, da preverim

zdaj ne vem vech, kaj naj

tole je tok misli

zdaj sem povezan

pishem v transu

vsako chrko

presledek med tipkanjem

v povprechju pol sekunde

she manj

agentka Scully

slishim

neko zavijanje

voda vre

in vse se vracha na zachetek

 

 

 

Juzhna Afrika

 

v chasu bivanja v juzhnoafrishki dzhungli

sem bil divji

ubijal sem mladiche velikih kopitarjev

jih zhrl v baobabovih kroshnjah

vodo sem pil iz velikih bistrih rek

in se paril z najlepshimi leopardjimi samicami

takrat sem bil divja machka

zhivljenje v dzhungli je bilo chisto in preprosto

in to je vse

chesar se zaenkrat spominjam

 

 

 

Bunjac

 

bunjac je nekaj povedal

zamomljal

sedel sem nasproti in chakal na reakcijo

nekaj je sral o mojem mestu v underground umetnosti

bil sem par let mlajshi

in to je bila prednost

chesh, v slogu – moj chas shele prihaja

ni zvenelo slabo

docela prijeten kompromis

 

 

 

Reshki bog Mars

 

halo, se slishimo

klichem s Marsa

tam stanujem zhe pet, shest mesecev

v stratosferi

odtod je zemlja videti prekrasna

svezha, modra in mlada

ne vem, kdaj se vrnem

kajti sem ne pridesh z vlakom ali avtobusom

zaenkrat le toliko

 

 

 

Vojna

 

mechem granate, jurisham

spil sem liter in pol zhganja

moja kri je vrocha in okrog mene

se vse trese od bomb projektilov

grem naprej

v sijoch zahod

v poslednje sonce na nebu

pridem do mesa

zabijam bajonet

padam chez telo

nekaj je na meni

obraz strga po ledu

krichim od groze

gledam proti nebu

v vratu chutim jeklo

spim s kroglo v chelu

 

 

 

Prevod iz hrvashchine Mario Batelich

 

 

 

 

 

Ob petih zjutraj je tezhko biti zhenska

 

z mize je vzela cigarete in prizhgala

ko je odhajala, sem se delal, da spim

vstal sem iz postelje, prizhgal cigareto in

odprl okno

vlekel sem dolge dime in jo gledal, kako

gre na avtobusno postajo

ni ji lahko, sem pomislil

ob petih zjutraj je tezhko biti zhenska

 

 

 

Ljubezen

 

ljubezen pride in gre

kot joker pri kartah

kot sleherni dan v letu

kot turistichna sezona

kot klop na kravji nogi

se hrani

in debeli

 

 

 

Gabi se mi

 

nimam miru

ker sem v srcu sam

dvignem se in prizhgem cigareto

lezhim v dnevni

zdaj vem zakaj mi je ivana

podarila stepnega volka

vse se mi gabi

 

 

 

Vse skupaj nich

 

dolgchas je postal nevaren

samomorilski

kot zheja

ni je droge ki bi ga zjebala sklenem

kaj naj storim

sedemindvajset kun imam nekaj pisarim in igram

to je vse skupaj nich

ni denarja ni pichk

niti minimalnega glamurja

kdaj che ne zdaj

ljudje so gluhi

jaz sem gluh za vse

samo svoje besede slishim

ko blodim brez cekina

 

 

 

Svincheno nebo

 

pomrák

nebo je svincheno

pada dezh

noro popoldne

obichajno popoldne na horsu

 

 

 

Predsednik

 

kupe denarja za dober lajf

in dobro drogo v zhilah

in slavo v rokavu

bi podpisal

pred par leti

zdaj? podpisal bi samo

rojstvo

 

 

 

 

Prevod iz hrvashchine in spremna opomba Matej Krajnc

 

 

 

Izet Medoshevich (1976) je hrvashki pesnik in glasbenik, chlan kultne zasedbe Avlijaneri. Leta 2008 je pri neodvisni hrvashki zalozhbi Slushaj najglasnije! v knjizhni zbirki Bratstvo dusha objavil knjizhico punkovske poezije Sve je s Vezhice, letos pa pri Manufakturi (v distribuciji zalozhbe Dallas) prvo »uradno« zbirko poezije v prozi in kratkih zgodb Genij usamljenog chovjeka.