Revija SRP 113/114

Anja Mugerli

 

MEHANIK ZA DUSHO

 

Sonja se je zhe peto jutro prebudila z bolechino v prsih. Vlazhno in glasno jutro s svojimi obichajnimi zvoki je prodrlo v njen spanec brez sanj. Pred blokom je bilo slishati trushch tovornjaka, ki je odvazhal smeti, shkripanje avtomobilskih zavor in otroshki jok. Sonja se je obrnila h Karlu in ga rahlo stresla. Zaradi bolechine se je s tezhavo dvignila iz postelje, da bi zachela svoj vsakodnevni obred. Med pripravljanjem zajtrka je zbudila otroka in zlikala Karlovo srajco. Zajtrkovanje se je kot vedno sprevrglo v prepir, toast je letel po kuhinji in Karel je preklinjal. Sonja je z likalnikom pogladila she zadnje gube, da je para puhnila v zrak, in nato fanta poslala v kopalnico. Karlu je pridrzhala srajco, da si jo je oblekel. Potem je zachela s pospravljanjem kuhinje. Koshchki kruha so bili vsepovsod in she preden ji je uspelo pobrisati zadnje kaplje politega mleka, se je spet razleglo krichanje. Karel je she glasneje zaklel. Sonja je hitela umirjati situacijo. Fanta sta se vsak na svojem koncu hodnika kujala, medtem ko jo je Karel sprasheval, kje so njegovi prekleti chevlji. Sonja je oba fanta komaj preprichala, da sta se obula in si oblekla vsak svojo jaknico. Peter, starejshi, jo je vprashal, zakaj sploh mora v sholo. Ob tem je Kevin, dve leti mlajshi, rekel, da se slabo pochuti in da bi tudi on raje ostal doma. Karel, ki je s Sonjino pomochjo konchno nashel svoje chevlje, je obema eno primazal, lenobi, alo v sholo. Sonjina bolechina v prsih je postajala vse bolj intenzivna. Kevin je planil v jok in Peter ga je zachel zmerjati s cmero. Karel je odvihral skozi vrata, da on ne bo nobenega chakal, je rekel. Sonja je skushala potolazhiti Kevina in mu rekla, da bo spekla pishkote, tiste, ki jih ima najraje, in da ga bodo chakali, ko bo prishel domov. Ob teh besedah se je Peter uzhaljeno pognal skozi vrata in Sonji je bilo takoj zhal. Za njim je konchno odcapljal she Kevin. Sonja je pohitela k oknu, da bi videla, ali ju bo Karel pochakal, nato pa se je olajshano sesedla na stol. Zunaj je dezhevalo in sosednji bloki so se skozi okno zdeli kot razmazani. Stanovanje je bilo temno in razmetano. Spila je preostanek kave in si prizhgala cigareto. Svojo razvado je skrbno prikrivala, kadila je le, ko je bila zagotovo sama doma. To so bile edine minute, ki si jih je v dnevu vzela zase. Ampak tisto jutro jo je v prsih tako bolelo, da je cigareto zhe po nekaj dimih ugasnila. Ogorek je pazljivo zavila v robchek, tega je vtaknila v prazno embalazho, ki je ostala od zajtrka, in nato vse skupaj potisnila na dno vreche za smeti. Pomila je posodo in pospravila nered po stanovanju. Ostal je vonj po vlagi. Zavrtela je zdravnikovo telefonsko shtevilko. Sestra na drugi strani ji je z enolichnim glasom rekla, da imajo vse polno in da lahko pride le, che je zares nujno. Sonja ji ni znala povedati, ali je njeno stanje zares nujno. Sestra, razocharana nad njeno nevednostjo, ji je s popustljivim tonom v glasu rekla, da se lahko oglasi, ampak chim prej. Sonja je preverila, ali ima v torbici zdravstveno kartico, za hip oklevala, ali naj vzame tudi cigarete ali ne, potem pa s shkatlico v zhepu dezhnega plashcha zaklenila vhodna vrata za seboj. Bolj kot se je spushchala navzdol po stopnicah, bolj se je bolechina v prsih stopnjevala. Na ulici je veter premetaval dezh sem ter tja, da ji je kapljal v rokave in za ovratnik. Premochena je stopila v zdravstveni dom. Chakalnica je bila polna starih ljudi in mamic z majhnimi otroki. Prvi so chakali za prva, drugi pa za sosednja vrata. Sonja je potrpezhljivo sedla k prvim in skrivaj pogledovala moshkega, ki ji je sedel nasproti in, tako se je zdelo, spal. Na glavi je imel she vedno klobuk, glava pa mu je tonila vedno globlje v srajco in Sonji se je zdelo, da mu bo zdaj zdaj izginila za ovratnikom. Mlade mamice so zdaj sedele, zdaj stale, navelichano so sopihale in kdaj pa kdaj jezno udarile s peto ob tla. Otroci v vozichkih so stegovali svoje rochice in jokali debele solze. Sestra je konchno odprla vrata in vprashala, kdo je naslednji, nato pa, ne da bi pochakala odgovor, pogledala po chakajochih in pokazala na Sonjo. Vi ste prej klicala, je rekla, ko je Sonja zaprla vrata za seboj. Sonja ni vedela, ali je to vprashanje ali trditev, zato je iz previdnosti molchala. Sestra ji je pokazala na druga vrata in ji rekla, da jo zdravnik prichakuje. V beli halji in s stetoskopom okrog vratu je sedel za mizo. S kemikom v desni roki si je nekaj zapisoval in, ne da bi dvignil pogled, rekel, kar naprej, kar naprej. V levi roki je drzhal uro. Bila je okrogla, vechja, kot so obichajno ure, in brez pashchka. Bolechina v prsih, je rekel zdravnik in konchno dvignil pogled. Koliko chasa zhe? Sonja mu je povedala, da se je pojavila pred petimi dnevi. Zdravnik je pomembno rekel aha, pogledal na svojo uro in vprashal, kakshna je bolechina, topa ali ostra. Sonja mu je povedala, da topa. Zdravnik je izpustil pomemben mhm, spet pogledal na uro in rekel, dobro, bova pogledala, stopite tja zadaj in se slecite, imava she shtiri minute. Sonja ni vedela, kaj naj bi zadnji podatek pomenil, ampak kolikor hitro je upala, je stopila za pregrado, slekla najprej dezhni plashch, nato pa she bluzo in v modrcu sedla na posteljo. Zdravnik je she zadnjich oshinil uro, preden jo je odlozhil na mizo. Stopil je za njo in ji na gol hrbet polozhil ledeno hladen stetoskop. Narochil ji je, naj globoko diha. Medtem jo je sprasheval, ali se ukvarja s shportom, ali pije, ali kadi, ali je dosti mastne hrane in podobne stvari. Sonja mu je odgovorila, da se ne ukvarja s shportom in ne pije, da sem pa tja pokadi kakshno cigareto, ko je sama doma, in da kuha precej mastno hrano, ker je njen mozh delavec in vedno pravi, da ne more zhiveti samo od zelenjave in krompirja. Oblecite se, ji je rekel zdravnik in spet sedel za svojo mizo. Ko se je vrnila na stol, je v rokah spet drzhal svojo uro. Tako bova naredila, je rekel in pogledal na uro, vsaj trikrat na teden pojdite na dolg sprehod, mozha presenetite in mu poleg pomfrija in dunajskega pripravite she skledo solate, kar pa se tiche cigaret … (Sonja je zadrzhala dih in zdravnik je pogledal na uro.) … raje se jim popolnoma odpovejte. Dal vam bom recept za tablete, ki znizhujejo holesterol. Che bolechine ne bodo ponehale, se znova oglasite. Pet minut, je rekel, ko je spet pogledal svojo uro, in si hitro nekaj zapisal v svoj zapisnik. Sonja se je nekoliko zmedeno zahvalila in odshla nazaj v chakalnico, kjer je pochakala na sestro z receptom. V lekarni je stopila v eno izmed dveh vrst. Nad prvo je pisalo Brez recepta, nad drugo Z receptom, v obeh pa so ljudje kashljali, kot bi med seboj tekmovali. Z zdravilom v torbici je shla spet ven na dezh. Bolechina v prsih ni popustila. Ko je shla mimo smetnjaka, je postala. Nekaj sekund se je obotavljala, dezh se je zlival dol po njenem dezhniku, potem pa je le odvrgla shkatlico cigaret v smetnjak in zavila v trgovino. Pred vhodom je bila gnecha, dijaki na malici in nekaj shtudentov, ki so delili letake. Eden ji je v roko potisnil letak, na katerem je z modrimi chrkami pisalo Mehanik za dusho. Porinila ga je v torbico in nanj pozabila. Zaradi bolechine je vozichek pred seboj potiskala pochasi. Nakupila je she nekaj stvari za svojo mamo, pri kateri se ustavila na poti domov. Mama je imela enega svojih slabih dni. Nich, kar je Sonja potegnila iz vrechke, ni bilo tisto, kar ji je narochila. Mleko mora biti 1,5 in jabolka morajo biti tista rumena, ker so mehkejsha, le kako jih bom pojedla, saj nimam zob, je nejevoljno rekla, medtem ko je Sonja zlagala stvari v hladilnik. Mislila sem zhe, da si pozabila na svojo mater, je dodala in budno nadzirala, da je Sonja vse zlozhila tako, kot je treba. Sonja ji je rekla, da je bila pri zdravniku. Kaj si zbolela, je vprashala mama. Sonja ji je povedala, da jo boli v prsih, ampak da ni nich hudega, da ji je zdravnik predpisal zdravilo. Mama ji je rekla, da je to gotovo zaradi tistega Karla, ves chas mu mora kuhati, prati in likati, pa she ni zadovoljen. Sonja je molchala. Mama je nadaljevala, da ji je zhe pred desetimi leti, ko ga je pripeljala domov, povedala, da ni dober zanjo. Ampak nikoli me nisi poslushala, je nadaljevala mama, kakor takrat, ko si se odpovedala klavirju in raje zachela hoditi k slikarskemu krozhku. Poglej se zdaj, nisi niti pianistka niti slikarka, je zakljuchila. Sonja je zaprla hladilnik in rekla, da mora zdaj domov, ker jo chaka kuhanje kosila. V prsih jo je tako mochno bolelo, da je komaj prishla do vrat. Komaj je chakala, da pride domov in vzame zdravilo. Popoldne, ko so se vsi trije vrnili domov, je Kevin planil v jok, ker je pozabila spechi pishkote. Karel je bil slabe volje, ker se je sprl s shefom. Petra skoraj ni opazila, ker je takoj izginil v svojo sobo. Nashla ga je s slushalkami na ushesih. Ko mu je rekla, naj pride jest, se je s sovrashtvom zazrl vanjo in ji rekel, da ni lachen. Kevinu je obljubila, da bo pishkote spekla naslednji dan. Na sredino mizo je polozhila skledo solate, ki pa je ostala nedotaknjena. Zvecher, ko sta shla fanta zhe spat, je Karlu povedala, da je bila pri zdravniku in da ji je dal zdravila. Karel je, ne da bi se obrnil stran od televizorja, rekel, da prevech dela in da bi morala svojo mamo konchno spraviti v dom, ker to ni vech normalno. Ob enajstih je Sonja legla poleg smrchechega Karla in razmishljala, da bo zjutraj takoj vzela zdravilo in da bo bolechina chez nekaj dni gotovo zhe izginila. Hodila bo tudi na sprehode, morda si lahko vzame pol urice, preden se fanta vrneta iz shole. To bo namesto kajenja. To bo samo njena stvar.

Ampak tudi chez dva tedna bolechina v prsih ni izginila, ampak je postajala vse mochnejsha. Sonja se je vse tezhje sklanjala in ko se je sklonila, se je vedno tezhje dvignila. Jedla je sklede solate in med obiski pri mami in kuhanjem kosila hodila na sprehode po blizhnjih ulicah. Ker ni bilo nich bolje, je spet poklicala zdravnika. Prichakal jo je enako kakor prejshnjich, z uro v levi roki, na katero je vztrajno pogledoval. Zdaj sta preshla takoj k pregledu. S stetoskopom na hrbtu je morala Sonja globoko dihati, kashljati in drzhati dih, zdravnik pa je za njenim hrbtom pomembno delal mhm, mhm, mhm. Pogledal je na svojo uro in nekaj zapisal na list papirja. Dal vam bom napotnico za slikanje, je rekel. To je le rutinski postopek, samo da izlochimo vse mozhnosti. Pogledal je na uro. She minuta, je rekel samemu sebi in se naslonil. Povsem verjetno je, da gre le za stres, ji je rekel. Ste she dokaj mladi in zdravi, tako da so mozhnosti, da bi bilo kaj resnega, izredno majhne. Priporocham vam kakshno sprostitev, je nadaljeval, mogoche bi si lahko privoshchili pochitnice. Sonja je rekla, da bi bilo to zelo tezhko, ker ima dva majhna otroka in skrbi za ostarelo mater. Zdravnik je pomembno rekel, seveda, in pogledal na uro. Sonja je zdaj zhe vedela, da se je njenih pet minut izteklo. Zahvalila se je in odshla iz ordinacije. Na poti domov je razmishljala o zdravnikovih besedah in slikanju in bilo jo je strah.

Izkazalo se je, da je bil njen strah odvech, saj slikanje ni pokazalo nichesar. Zdravnik je z izvidom v desni in uro v levi roki govoril aha in mhm, potem pa zakljuchil, da je zdrava kot riba. Tokrat je pet minut porabil za to, da ji je iz rokava stresel vse nasvete o zdravi prehrani in zdravem nachinu zhivljenja. Sonja je nervozno opazovala njegovo pogledovanje na uro in si skushala chim vech njegovih besed vtisniti v spomin. V trgovini je kupila solato, jajchevce, paradizhnik in jabolka. Namesto obichajnega belega kruha je vzela chrnega. Isto je nakupila tudi za svojo mamo. Ko ji je stvari zlagala v hladilnik, ji je ponavljala zdravnikove besede o zdravem nachinu zhivljenja. Mama jo je za chuda molche poslushala, na koncu pa rekla, da le kaj ji bo pri njenih petinsedemdesetih zdrav nachin zhivljenja. Vsa ta solata ti ne bo nich pomagala, ji je rekla, preden je Sonja odshla. Kar potrebujesh, je pravi moshki, ne pa tista krastacha, ki jo imash doma. Tudi fanta in Karel niso bili zadovoljni s spremembami, ki jih je skushala vnesti v njihovo zhivljenje. Kevin se je v ihti vrgel na tla sredi kuhinje in rekel, da ne bo vstal, dokler ne dobi pomfrija. Sonja se je po podporo obrnila h Karlu, ampak ta si je zhe oblachil jakno. Da gre nekaj pojest dol v gostilno, je rekel. Peter se je kakor zadnjih nekaj dni zaprl v sobo. Preden je zaloputnil vrata, je zakrichal, da so vsi zmeshani in da on ne more vech zhiveti med norci. Sonja je sedla za mizo in si obupno zazhelela cigareto. Ponochi je spala nemiren spanec, ki ga je prekinjalo glasno Karlovo smrchanje.

Tudi teden dni pozneje bolechina ni popustila in Sonja je bila obupana. Vsak njen gib se ji je zdel kot v pochasnem posnetku. Medtem ko fanta nista nich vedela o tem, jo je Karel nestrpno sprasheval, ali ji zdravnik ne more predpisati kakshne druge tablete. Sonja namrech preprosto ni vech zmogla vsega in vsako opravilo jo je grozno utrudilo. Misel na zdravnika, ki ji vsakich odmeri le pet minut, jo je odbijala. Nikakor se ni vech hotela vrniti tja. Takrat je v torbici nashla letak z napisom Mehanik za dusho. Spodaj sta bila pripisana telefonska shtevilka in naslov. Sonja se vedno izogibala duhovnim in podobnim zadevam, zato je dvomljivo obrachala letak v roki. Hotela ga je zhe vrechi v smeti, ampak namesto tega ga je odlozhila na omarico. Vsakich ko je shla mimo, ji je pogled obstal na napisu v modrih chrkah. Zhe jo je prijelo, da bi poklicala pripisano shtevilko, vendar si je premislila. Letaka pa vseeno ni vrgla stran. Potem je she enkrat preverila naslov. Priblizhno je vedela, kje je. Bolechina v prsih je utripala kakor tiktakajocha ura, in nato se je Sonja odlochila. Shkoditi ne more, si je rekla. Poklicala je mamo in ji povedala, da je tisti dan ne bo. Od prejshnjega dne je ostalo v hladilniku she malo golazha. Lonec je polozhila na shtedilnik in zraven polozhila listek, na katerega je napisala: golazh pogrej. v omari so shpageti. pridem kmalu. mama

Na cilju se je presenecheno zastrmela v pritlichno hishko z modrimi vrati. Preprichana je bila, da ni prishla prav. Na oknih so stali cvetlichni lonchki in pred hisho je rasla nizka oljka. Iz torbice je potegnila letak in she enkrat preverila naslov. Bil je pravi. Bolechina v prsih se je spet oglasila in Sonja je pomislila, da je to mogoche njena zadnja mozhnost. Pozvonila je. Dolgo ni bilo odgovora, potem pa je zaslishala tihe korake. Odprl ji je moshki v modri delavski obleki, tochno takshni, kakrshne nosijo pravi mehaniki. Sonja mu je pred nos pomolila letak in ga vprashala, che ji lahko pomaga. Moshki v modrem jo je prijazno povabil naprej. Peljal jo je v svojo dnevno sobo, ji ponudil chaj in celó pecivo. Potem ji je rekel, naj mu pove, v chem je problem. Boli me, je rekla Sonja in pokazala na svoje prsi, tukaj. Moshki jo je vprashal, ali je porochena. Sonjo je takoj obshla zla slutnja, ampak vseeno je odgovorila, da je in da ima dva otroka. Ni vedela, zakaj, ampak takoj nato je dodala, da skrbi tudi za ostarelo mamo. Moshki jo je vprashal, ali se doma razumejo. Sonja je malo pomislila in nato rekla, da sta oba fanta kar tezhka, mlajshi takoj plane v jok, starejshi pa se do vseh obnasha sovrazhno. Kaj pa vash mozh, jo je vprashal moshki in ji dolil chaj v skodelico. Sonja je rekla, da med njima sicer ni vech romantike, ampak da skupaj vzgajata oba sinova. Na koncu jo je povprashal she o njeni mami. Sonja je rekla, da je kot vsaka stara zhenska nezadovoljna, predvsem nad njo, in da ji to tudi vechkrat brez pomisleka pove. Moshki jo je pogledal in Sonji se je zdel zelo nezadovoljen. Nenadoma je pomislila, le kaj jo je prijelo, da se je zaupala nekemu moshkemu, ki ga sploh ne pozna. Ampak on se ni oziral na njene pomisleke in ji je rekel, naj gre z njim. Sonja mu je sledila po hodniku do modrih vrat. Vstopila sta v popolnoma kvadratno in popolnoma prazno sobo. V njej ni bilo niti preproge, le okno, skozi katerega se je videlo oljko in del neba. Stala sta eden nasproti drugega in moshki jo je prijel za roke. Poskushal vam bom pomagati, ji je rekel. Ne vem, che mi bo uspelo, kajti vasha dusha ni samo zlomljena, ampak zdrobljena. Kako to mislite, ga je prestrasheno vprashala Sonja. Zdrobljena je, je ponovil in jo she vedno drzhal za roke. Potem ji je pojasnil: Che se vam med pranjem posode iz rok izmuzne skodelica in se vam odlomi rochaj, vzamete lepilo in rochaj ponovno prilepite. Che pa vam skodelica treshchi na tla in se razbije na vech delcev, jo je zelo tezhko zalepiti. She tezhje je, che se razbije na vechje delce in na chisto majchkene. Pri vechjih she gre, ampak pri manjshih ni tako enostavno. Takshna je vasha dusha, ji je rekel. Sonja ga je poslushala s shiroko odprtimi ochmi in z vsakim trenutkom bolj chutila bolechino v prsih. Ampak ne glede na to, kakshna je shkoda, bom naredil vse, kar je v moji mochi, je dodal. Potem ji je rekel, da mu mora pomagati. Narochil ji je, naj zapre ochi in si predstavlja en trenutek svojega zhivljenja, v katerem je bila zares srechna. Samo enega, vendar si ga morate predstavljati z vsemi najmanjshimi podrobnostmi, da bo zares uspelo, je rekel. Sonja je poslushno zaprla ochi in se skushala spomniti trenutka. Pomislila je na svoja sinova, na njuno rojstvo, potem na Karla, na dan, ko ga je spoznala. Nato pa se ji je v misli prikradel spomin, za katerega ni vedela, od kod je prishel. Spomnila se je modrega neba brez oblachka in ptice na sredi modrine in sebe, kako v kratkih hlachkah in poletnih sandalih teche skupaj z njo. Imela je priblizhno sedem let. Za njo je tekel she nekdo in jo skushal dohiteti. Sonji se je chez obraz razlezel nasmeh ob misli, da je prehitra zanj in da bo, che se potrudi le she malo bolj, hitrejsha tudi od ptice. Sonja je bila z mislimi she vedno pri tem spominu, ko je nenadoma zachutila, kako bolechina v njenih prsih upada. Popushchala je tudi tezhnost in Sonja je postajala vse lazhja, dokler ni vech chutila tal pod nogami. Lebdela je sredi praznega prostora in bolechina v njenih prsih se je razblinila v nich. Olajshano je vdihnila in premaknila noge in nenadoma je zares tekla. Pod nogami je zachutila vroch asfalt, segret od poletnega sonca. Pashchki sandalov so jo rezali v kozho, ampak ni ji bilo mar za to. Mimo ushes ji je zhvizhgal veter. Odprla je ochi in zagledala sinje modro nebo in na sredi njega ptico s shiroko razprtimi krili. Nekdo jo je skushal dohiteti, zaklical je, Sonja, pochakaj. Sonja pa je tekla vse hitreje in hitreje.