Revija SRP 111/112

Lev Detela

 

VECHER NA MALTI

LIRICHNI ZAPISI S POTOVANJ

 

Vecher na Malti

 

Tiho se sprehaja vecher

med kamni in rezko travo

s poznimi zaljubljenci

do plime visoko na morju

 

Rdecherumeno zharenje

na robu temnopolte zemlje

zanasha veter v odprta srca

in jih polni s srecho

 

Ta oktober je velik

globok in lep

nedoumljiv in charoben

 

Mdina, 15. oktober 2010

 

 

 

Anglezhevo predavanje o Kafki

 

»Ste zhe kaj prebirali nasho virginio woolf? Pa tistega kafko?

Ta sploh ni od muh,« reche ucheni gospod spodaj v hotelu

pri mizi pod katero se skrivajo shchurki

 

»Ja, kafka je zares fundamentalen,

zaradi takih pisateljev razumemo tudi mi Anglezhi

svet mnogo bolje ...«

 

»Sicer pa, saj veste, ta otok je vech ali manj neurejen,

cheprav smo se trudili zanj vech kot sto let,

pa tudi drugim je vse skupaj ushlo iz rok ...«

 

»Toda veste, kafka pravzaprav ni realen,

v tem nekateri vidijo hudo napako ...

gospa pick na primer meni, da je kafka reakcionaren ...«

 

»Kakorkoli zhe, za sebe moram rechi,

da sem se pri kafki veliko nauchil,

cheprav je chuden, v nekem smislu je zares nerazumljiv ...«

 

»Tu na otoku, ki bi naj bil zdaj samostojen,

je dolgchas, zato ga pod vecher

pravzaprav rad prebiram.«

 

»Glede tistega zemljemerca ... no ...

kako se mu zhe reche,

no zaradi tistega ka...ka...ja,

ime sem pravzaprav pozabil,

pa se vchasih nekoliko namuchim,

ampak stvar je dobro izpeljana,

cheprav sploh ni zakljuchena ...«

 

»Presneto, ko bi ti domorodci tukaj

bolj pazili na disciplino in higieno ...

Povsod smeti in ti rjavi shchurki ...«

 

»Verjetno imajo premalo vode, gospod ...«

 

»Ja, ja, vode je premalo

in ta susha ...«

 

»Ampak vseeno berite kafkaja,

oprostite ... kafko,

cheprav se mogoche moti!«

reche dobri gospod in me prijazno pogleda.

 

Qawra, 14. oktober 2010

 

 

 

 

Prisrchen pozdrav v domovino

 

Ah ta svetilka na mizi

je nekoliko vrtoglava

s previsokim senchnikom

ochi me bolijo zaradi prechne svetlobe ...

 

Kljub temu bo treba poslati

prijateljem in sorodnikom

ljubeznive razglednice s prisrchnimi pozdravi

z raziskovalnega potepanja po malteshkih otokih

 

Poshtna znamka za tujino je tu zares poceni

kaj je zhe 37 centov za ta papirnati kich distributed by Malta

glede na draginjo ki tare Evropsko unijo

ampak svetilka me moti

 

Naslovi iz domovine so nekoliko zverizheni

prevech sence je na mizi

boli me ta sodobna stvarnost

zato se vprasham kje si domovina

ja kaj je domovina

 

kam torej vse to poslati

kam torej poslati prisrchne pozdrave

te sploh kdo tam chaka

kdo te doma chaka

ah domovina che si tujina

 

vsekakor je s svetilko nekaj narobe

kam torej s pozdravi che ni svetlobe

kam poslati ta kich che ni nobene svetlobe

ja kam torej poslati

che je s svetlobo prevech narobe

 

Mosta, 17. oktober 2010

 

 

 

 

Tihozhitje

 

v zakletem zidu

joka duh starega vedezha

 

she se slishi prerokba

ki jo je zaklical v nebo

 

nekateri vedo povedati

da se she vedno dogajajo chudezhi

 

zato se chez oblake

preliva onostranska belina

 

stojiva pred svetishchem na vrhu gricha

v zacharanem risu iz palm

 

stari svet se je baje porushil

toda midva sva nashla sebe in naju

 

tu med kamni travo in vetrom

sva mirna in srechna

 

zhivljenje je kratko

toda vechnost je dolga

in usodna

 

Gigantija / Xaghra, otok Gozo, 16. oktober 2010

 

 

 

 

Hotel Bellevue

(Agatha Christie pri Bohinjskem jezeru)

 

tista gospa s prevelikim kovchkom

v hotelu nad jezerom

skrbi za poper, sol in zaplet stvari

 

lasa se z vetrom nad vodo

zato se temperatura vseh stvari neprestano vzpenja

do rezkega poka iz zakritega revolverja

 

pri odlichno pogrnjeni mizi

je zapovedana neizprosna kravata

ki je vech kot deset bozhjih zapovedi

 

 

gospodje so kljub temu neurejeni

leva stran mozhganov jih odnasha na desno

tako kot tistega falota iz italije

 

»Mussolini? Ampak tudi nash angleshki Cockles,

saj mu je bilo tako ime, ali ne,

je naredil veliko dobrega!«

 

»Ja, ampak to ni glavno vprashanje.

Kdo je prej streljal pri jezeru?

Nikoli nimam miru pred morilci in umori!«

 

gospa je nekoliko nemirna kljub eksotichnemu polozhaju

v hotelu so pomotoma zamenjali njene fine chevlje za stare copate

pa tudi kovchek je na vsem lepem izginil neznano kam

 

primer je treba chim prej razchistiti

storilec bo izrochen pristojnim oblastem

 

Bohinj, Ribchev Laz, 17. julij 2010

 

 

 

 

Top secret

 

poletje prihaja s cholni

in postrvmi na izviren nachin

iz temnomodre vode

v tiho mansardno sobo

 

vremensko porochilo ima

zadnjo besedo

cheprav se nevihtni jug

porazheno umika

v staro skrivnost

mogochne viteshke cerkve

ob jezeru

 

drevo pred hisho

se zaljubljeno razrashcha

v notranjost bivanja

 

nemir v srcu

je vech kot epigram

 

Millstatt, 18. avgust 2011

 

 

 

 

Na Desetem planetu

(tik pod vulkanom El Teide)

 

ta strma kopa pod golim nebom

tik nad previsi v podzemlje

lebdecha nad oblaki

je izven chasa in prostora

 

kot so nam povedali

se prichenja zachetek nechesa novega

ker smo prispeli na deseti planet

 

ochitno je nastopil konec zgodovine

vse je postorjeno

knjigo zhivljenja je dobri angel

zaklenil s sedmimi pechati

 

pojavlja se silovito chudenje

strah zaradi temne gore je vsemogochen

verjetno zhe bobni v jedru zemlje

cheprav she ni vsega konec

in so vrata v kozmos

odprta na stezhaj

 

El Teide / Las Cañadas – Tenerife, 6. februar 2012

 

 

 

 

Playa de Troya

 

ti veliki morski val

ti prehudi morski val

v besni vrsti

za visoko vrsto

 

ti tezhki strmi val

kako te naj urochim

v milo nizko valovanje

v nezhno obrezhno plimovanje?

 

Tenerife, Playa de las Américas, 7. februar 2012

 

 

 

 

Med bananami in kaktusom

 

zgodnji veter in chrna razpoka

temnega gozda med bananami in kaktusom

vrtita pokrajino na levo in desno

 

vse se maje

 

pod nogami shkripa chrni pesek

minulega ognja

 

toda modrina morja

od spodaj se ujame v

sivozeleno iskrenje tvojih ochi

 

radost vstane iz meglic

globoko v zastrti notranjosti

izza oblaka zapoje nezhna ptica

 

Gomera, 4. februar 2012

 

 

 

 

Guanchi

 

Dihaj dihaj nebo

to morje dihaj mogochno

to peno dihaj ponosno

iz chrnega peska jo dihaj

in ribo krilato dihaj mochno

in kacho dihaj sredi neba

mi pravi stari mozh iz oblaka

 

dihaj jo kacho mochno

kacha je nasha usoda

je meja od obzorja do morja

je glava njena nebo

vijuga in krog njeno srce

je kacha ki vech ne zhivi

ta kacha smo mi

mi pravi stari mozh iz oblaka

 

dihaj jo dihaj zanosno

prerokb je vedno vech kot ljudi

in kamnov in drugih stvari

ob neurju ko voda derocha

po hudourniku k morju drvi

mi pravi stari mozh iz oblaka

 

to kar se zdaj z nami godi

dihaj ves chas vztrajno in ostro

je kacha in smo to mi

tam zgoraj dalech nad oblaki

ker kacha vech ne zhivi

ni je na srechnih otokih

 

dihaj to vijugo in krog in srce

dihaj zvezde dihaj to kri

ki pada kot dezh iz megle

kot kamen drevo in nebo

ko mesec se vzpne chez zhivljenje

 

dihaj jo kacho ki vech ne zhivi

kot usoda zavito v temo

chaka tudi na vas

ko nebo se konchno odpre

ta kacha smo jutri mi vsi

tu ob skali na robu obzorja

mi pravi stari mozh iz oblaka

 

Garachico, 5. februar 2012

 

 

 

 

Izumrli praprebivalci Kanarskih otokov ob prihodu Shpancev v 15. stoletju ochitno niso znali pisati in brati. Redki znaki, ki so jih arheologi odkrili vdolbene v skale, imajo obliko vijug, krogov in spiral ter spominjajo na kache, cheprav kach ni na otokih. Ti kanarski zapisi so podobni klinopisom iz Libije in jih do danes niso mogli razvozlati. (Op. avt.)