Revija SRP 111/112

Engelbert Rakovec

 

SESTAVA CHLOVESHKEGA JEZIKA ALI SPLOSHNA ETIMOLOGIJA

 

Nekaj za uvod

 

Chloveshki jezik! Kako si chudovit, kako si skrivnosten, kako si lep! Vsa vzvishenost chloveshkega uma, vsa globokost razuma, vsa bistrost pameti govori iz tebe! Odkar sem se posvetil preuchevanju tvojih skrivnosti, me nich drugega vech ne zanima. Ti mi tolmachish pravo filozofijo, ti mi razodevash vse tajne narave, kakor jih chloveshki duh pojmuje in izrazha v besedah. Iz tebe odseva vse stvarstvo, ti mi tolmachish vso naravo, kolikor dajesh tajinstvena imena vsem stvarem, zhivalim, rastlinam, rudam; ti mi imenujesh z lastnimi imeni gore, reke, morja, vode, dezhele, ljudi in narode, in jaz jih preiskujem in vidim, kaj izrazhash z takimi imeni. Ti vezhesh glasove v chudovito spojene besede in tvorish sredstvo, da si ljudje med seboj izmenjujejo svoje ideje. Ti spremenish v besedi en sam glas, in zhe dash besedi drug pomen, izrazhash drug padezh ali drugo osebo. Kakih 20 do 30 glasov imash na razpolago in z njimi tvorish na stotisoche raznih besed v raznih jezikih sveta. Kaka chudovita umetnina si ti!

In zdaj, ko stopamo v tvoje svetishche, se vprashamo, odkod vendar to, da s par chrkami, glasovi, ki jih spojish, izrazhash ravno to stvar, z drugimi glasovi drugo. Kako si sezidan? Kakshna je zveza med glasovi in stvarmi? Kaj hochesh povedati, ko imenujesh eno stvar tako, drugo pa drugache? Kaj pomenijo vsa neshteta imena, lastna imena, imena zhivali, rastlin, mineralov? Odkod izvirajo konchnice v sklanjatvi in spregatvi? Odkod shtevilni predlogi in prislovi? Odkod to, da imamo za en pojem razlichne izraze: techi, hiteti, nagel, brz, kasati, urno? Odkod imajo glasovi, sestavljeni v »besede«, moch, da res nekaj umskega pomenijo? Odkod zopet to, da enake besede vechkrat razlichne predmete naznachijo: sedaj, saditi, sedeti, soditi, sod? Ali latinski: liber, liberi, libra, kosa, kos (tich), kos (zmozhen), kos (del), kosilo, kosa (lasje)? Chudno pri vsem tem je to, da, dasiravno ljubi chloveshki um v svojem mishljenju jasnost in razlochnost, je vendar ta njegov najplemenitejshi produkt, govorica, nekaj neizrecheno zapletenega in zamotanega, da si dozdaj nismo nikakor na jasnem, che hochemo odgovora na vsa zgornja vprashanja. Gosta tema pokriva kraljestvo jezika, in che vprashamo slovarje, kaj pomenijo ta in ona imena, lastna imena, imena ljudi itd., dobimo le malo in she to nezadostnih odgovorov. In che nam nekaj korenin povedo, npr. muchiti – pascho: qwntskho; ali elaphros (hiter): elngwhros, se zaman vprashamo, odkod te chudne monstrozne sestave glasov, in zakaj ravno to pomenijo? Smo torej she vedno na zachetku celega problema. In vendar bi radi zapopadli ves ustroj jezika. Morebiti stoje vendar vse one besede, ki izrazhajo en pojem, npr. rezati, sekati, v neki notranji zvezi med seboj, morebiti se dajo vendar najti pravila o spreminjevanju debel.

Zakaj je nadalje toliko besed, ki so na videz klasichne, latinske ali grshke, izrazhajo pa nekaj povsem drugega, kakor bi po njih pravem pomenu domnevali, npr.: general, korporal, kirurg, estetika, ekonomija, kompot, konditor, kler, sarkofag, supinum, kanclija, panoga?

Nadalje ali ne obstoji neko notranje sorodstvo med vsemi jeziki chloveshtva? Saj se vendar najde med vsemi veliko besed, ki so enake zdaj temu, zdaj onemu tujemu jeziku. Vendar ne bomo govorili, da so si jeziki eden drugemu izposojevali, ko najdemo enake besede tudi med oddaljenimi narodi. Mora obstajati neko notranje sorodstvo med vsemi jeziki sveta. In ta sistem, ki vezhe vse jezike in tvori neko enotno zgradbo, hochemo preiskovati, dognati in najti; hochemo konstruirati most, ki bi vezal vse jezike sveta, kljub jezikovni zmedi, ki je tudi po geografskih razmerah razumljiva. Hochemo najti Ariadnino nit, ki bi nas skozi ta labirint sigurno vodila.

Odkod to, da ima npr. slovenski jezik sledeche besede popolnoma enake z angleshchino? Keha cage, klobec clew, dvor dwell, punca wench, breja breed, luchati launch, juha juice, sestra sister, bat beat, dno den in down, boh beacon, skobec hobby, drozhe dregs, dim steam. In vendar so Anglezhi tako dalech od nas. Tako lahko primerjamo dva poljubna jezika med seboj, in bomo vedno precej enakih besed nashli. Seveda s tem mislimo na popolnoma v glasovih enake besede. V sledechem bomo pa nashli, da se glasovi in koreni po gotovih pravilih menjajo, in na podlagi teh pravil bomo popolno sorodstvo vseh jezikov konstatirali.

Drznemo se z nekim poskusom na dan, s katerim hochemo reshiti vsa zgornja vprashanja. To je sad dolgoletnih shtudij, v katerih smo vsaj 14 jezikov med seboj primerjali in njih zvezo iskali. V resnici se da zaslediti nek sistem, ki nam razlozhi sestavo, sorodstvo, zgradbo vseh jezikov in vsa zapletena pravila njihove medsebojne zveze in razvoja in vsako besedo v njenem pomenu in v vseh njenih glasovih noter do zadnjega vokala.

Naglashujemo pa takoj v zachetku, da ako hochemo priti do povoljnega zakljuchka, ne smemo uvazhevati to, kar lochi, kar je razlichno v jezikih in dialektih, ampak ono, kar druzhi, kar je sorodno, slichno, enotno. Ono, kar je razlichnega, kar lochi besede, oblike in jezike, je zhe itak vech kakor potrebno preiskano in poudarjeno. Potrebujemo sestava, ki naj narode jezikovno priblizha in kot enoto pokazhe. Le s tem, da preishchemo, kar je skupno, moremo upati, da bomo doumeli celo orjashko stavbo jezikov. Vsak jezik spreminja in modulira besedne korene popolnoma suvereno zase; iz tega sledi raznovrstnost narechij; toda on jih jemlje – to trdimo mi – iz skupnega zaklada in upodablja po sploshnih pravilih nashega sistema ali teorije. Ta sistem pa smo nashli ne iz shtudija samo evropskih, tudi ne iz shtudija samo semitskih jezikov, temvech obeh grup skupaj.

Posebno poudarjamo semitske jezike: hebrejshchino in arabshchino, ker se iz shtudija teh spozna, da nudijo najglobokejshe korenine nashim besedam, in da nam jasno kazhejo pravila spreminjevanja glasov. Prepad, ki ga je napravila veda med indoevropskimi in semitskimi jeziki, se mora premostiti. Mi kratkomalo semitskih jezikov v filologiji ne moremo pogreshati. To tvori lep dokaz, da je ravno prednja Azija od Nila do Tigrisa pradomovina vseh narodov. Zato se bomo v prihodnje vedno ozirali na hebrejshchino in arabshchino in povsod pri zgledih dodajali dotichne semitske besede, ki jih hochemo, da se kot take takoj spoznajo, pisati z velikimi pismenkami.

Samo kot majhen dokaz, kako obvladujejo semitski jeziki nashe jezike, podajamo nekaj besed, ki jih ima slovenshchina skupno z njimi.

Bajta BAJT, ugonobiti GANAB, trkati TARAGA, kositi (jesti) GHADZA, vesel BASHARA (ar), dobrava DABAR, lice LECHI, javen JAFAH, krak KERAH, sila SUR, nebo NABAH, dojiti dadilja DAD, zhelja SHAAL, goreti CHARAH, rosa RASAS, zarja SHAHAR, noter NAQAR, opasilo BASAR, noch NUCH, shoba SAFAH, nevihta NEFESH, shiba SHEBET, zherjavica SARAB, palica PELEK, punca BINAT; mazati MASHAH, smeh SAMECH, nakovanj NAHAF (tolchi), pihati PUCH, ubogati ABAH, rog ROSH, dober TOB, glas HALAZ, tri TELATA (aramejsko), jak JAKAL, revezh RUSH, nadarbina NADAR in NADAB, nozh NAKAH, koza HEZ, koprena KAFAR, lev LABI, pokonci KUN (stati), shleva SHALEV, pa (veznik) FA (ar), VE (h), kos GASAS (rezati), ded GJAD (ar). Na isti nachin bi lahko izvajali cele vrste enakih besed med drugimi jeziki in hebrejshchino. To so zopet samo neke besede, ki so si po svojih specifichnih glasovih enake. Drugih, ki slone na spremembi glasov, je pa neshteto, kakor za vse jezike sploh. To bo razprava pokazala.

Che se bo chitatelju pri naslednjem kak dvom pojavil, naj ga le zabelezhi, vendar dokler ni celega sestava nashe teorije preshtudiral, naj le chaka s svojo sodbo, in potem naj se shele oglasi s svojimi dvomi. Mi priznamo vse eksaktne rezultate dosedanje filologije. Toda pravimo, da nam ne zadostujejo, ker nam na tisoch vprashanj ne dajo odgovora.

Z mirnim srcem stopamo v chudapolno velikansko kraljestvo jezikov; videli bomo, kako so neznansko zapleteni med seboj, da ne pridemo tako lahko na kraj, ampak se nam vedno nove zveze odpirajo. Videli bomo, koliko pomenov tichi v posameznih besedah in kako ena v drugo segajo.

En sam jezik skoraj ne more samega sebe razlagati, nujno potrebujemo drugih jezikov, ki nam podajajo vechkrat korenine zanj in zopet narobe. En jezik izpopolnjuje in razlaga drugega. Vsi skupaj tvorijo shele celo enotno stavbo.

Zato moramo kolikor mogoche mnogo jezikov uposhtevati: chim vech, tem bolje. Seveda chloveshka moch stavi tu svoje meje. Jeziki, ki jih mi rabimo, so sledechi, kratice, ki jih zraven dodamo, veljajo za celo knjigo: hebrejski (h), arabski (ar), latinski (l), grshki (g), slovanski sploshni (s), cheshki (ch), polski (p), slovenski (sl), hrvashki (hrv), nemshki (n), francoski (f), angleshki (e) ker englisch in engleski, italjjanski (it), turshki (t), madzharski (m).

Besede vseh jezikov transkribiramo v latinico in jih torej pishemo z nashimi domachimi pismenkami. Za nekatere tuje glasove rabimo sledeche chrke: za grshki spiritus asper »h«: za spiritus lenis nich ali apostrof ('); za hebrejski HAIN H (mochnejshi); za arabski GHAIN GH; za arab. GJIM GJ (primeri hrv. dzh); za grshki chi ch; za hebr. CHET CH, za hebr. SAMECH, SADE in SIN S, toraj vse tri enako, dasi so malo razlichni glasovi, ker ne samo za navadnega chilatelja, ampak tudi za znanost razlochek nima nadaljnjega pomena, ker se tudi v hebrejshchini in arabshchini med seboj menjajo. Podobno je med drugimi arab. raznimi t- in s-glasovi, ki prehajajo eden v drugega.

Nashe delo je znanstveno, ker raziskuje notranje postave in ustroj jezikov in jih spravlja v sistem. Je pa tudi poljudno, da nas more vsak izobrazhenec razumeti in nam slediti, in to je pri filologiji najhvalezhnejshe, ker hochemo vsakega poduchiti o ustroju in pomenu njegovega vsakdanjega jezika, tudi vulgarnega. Ravno vulgarni, vsakdanji izrazi nudijo najboljshe gradivo.

Prichujoche delo pa ni samo, da bi ga chitali, ampak shtudirati ga mora vsak, ker nudimo le kratka navodila, povsod le nekaj zgledov, in razna pravila. V tej prvi knjigi je cela teorija razlagana, dodano je she tolmachenje lastnih imen. V drugi knjigi bomo, ako bo prva nashla prijateljev, objavili cel etimoloshki slovar slovenskega jezika.

Che v naslednjem primerjamo besede kot sorodne med seboj, storimo to na podlagi tega, da imajo vsaj en pojem skupen, kajti pozneje dokazhemo, da tichi v besedah vech pojmov, torej vech korenov, ki sestavljeni dajo shele dotichno besedo.

Nova pota gremo in ovrzhemo marsikatero staro, priljubljeno tolmachenje besed, npr. bajonet, pergament, kolofonij, kandidat.

Znanost mora dovoliti prosto raziskovanje, ne sme postati okorela kakor skelet. Nova kemija je ovrgla staro, Galilejev in Newtonov sistem je ispodrinil Ptolomejevega. Eksaktni rezultati ostanejo, toda koliko je eksaktnih rezultatov? Kako mrgoli na polju filozofije samih teorij. Morebiti bo ravno filologija odprla filozofiji nova prava pota, ker v jeziku govori sam intelekt chloveshki. In zato, ker je eksaktnih rezultatov tako malo, je in mora biti odprto polje za raziskovanje tudi v filologiji. Zato se ne bojimo kritike, dasi vemo, da bodo okoreli duhovi zashumeli. Apeliramo na jasne glave in na bodochnost.

(…)

 

Sistematichne tabele korenov; Vsi koreni v enem kvadratu

 

Z dosedanjo razpravo smo dosegli dvojno. Najpoprej smo se pechali z besedami po njih glasovnem sestavu, in nashli, da so k-glasovi primarni glasovi, b-r-n-glasovi pa sekundarni, da moramo razlochevati k-b-r-n debla, pri katerih so ali samo k-glasovi (kkk) ali pa poleg k glasov she b-r-n-glasovi: dati stips dar donum; stati staviti stalezh stan; Kette kopchati sklad cingo; v-tikati tubus dregati dens (zob). To so glavne korenske oblike: kk kbk krk knk. Vse druge so le daljne kombinacije iz njih. Ker pa so b-r-n-glasovi liquidae, tj. prozhni glasovi, ki se radi vrivajo zaradi blagoglasja in mochnejshega govora, lahko tudi preskochimo te sekundare glasove in ostanemo pri chistih k-deblih v obliki: kkk, kar chitatelj tudi iz tabel lahko sprevidi, da se dajo pri vseh glavnih pojmih najti chista k-debla kot prvotna.

Drugo, kar smo do sedaj dognali, je, da se dajo vsi pojmi besed sistemizirati in izvesti na nekaj malo glavnih prapojmov in she ti so le niance enega prvega, namrech: »prodirati«.

S tem sta nam dani dve koordinati, dva pravca: vertikalni in vodoravni, ki tvorita stranice kvadrata. Vertikalna koordinata predstavlja vrsto algebraichnih debelskih oblik: kkk, kbk, kbr, kbn, bkk, bkr, bkn.., horizontalna koordinata pa glavne pojme: bosti visok svetel. Zato lahko nachrtamo kvadrat s toliko vodoravnih chrt, kolikor je debelskih permutacij, in s toliko horizontalnih chrt, kolikor je glavnih pojmov. V tako nastalih kolonah se dajo opredelili vse besede vseh jezikov.

Gotovo sedaj chitatelj povprashuje, kateri so po vsem tem pravi koreni nashih besed. Stara filologija je nashla nekaj prakorenov. Toda s temi ni chitatelju mnogo pomagano. Zevajo mu kljub temu odprta vprashanja naproti: odkod pa ti prakoreni? odkod njih moch, da ravno to in to pomenjajo? v kakshni zvezi so med seboj? Zakaj pa toliko enakih besed, ki morajo imeti razlichne izvore zaradi razlichnega pomena? Pa tudi so oni najdeni koreni brez zveze med seboj vise kakor v zraku. Oblika teh starih korenov je pa tako abstraktna, abstruzna, da mi prav nich ne pove, kako je chloveshki duh ustrojil jezik in kako je prepletal besede in v njih izrazhal sto in sto globokih pojmov.

Vse to je vzrok, da mi preidemo mimo onih filoloshkih korenov in postavimo vzor-besede kot glavne temeljne trdne tochke, okrog katerih se vse druge besede suchejo in iz katerih zajemajo svoje znachenje, svoj pomen. Vzete so te vzor-besede iz raznih jezikov, kakor se najbolj praktichne izkazhejo, ker so vsi jeziki ena stavba, v tesnem sorodstvu, ter eden drugega pojasnjujejo. Poleg teh vzor-besed navajamo she cele vrste drugih besed, da chitatelj vidi, kako sorodstvo obstoji med njimi. Istotako se iz onih tabel vidi, da so besede sestavljene po gotovih shablonah debelskih oblik, npr. oblike bkr, bkn, rkb, nkb. Glej tabele na koncu knjige!

 

 

Odnoshaji kk-debel med seboj

 

Vzamemo samo debla oblike kk enega specialnega pojma in che jih primerjamo med seboj, najdemo, kakor smo zhe zgoraj izvajali, razlichne variacije, permutacije, kombinacije, metateze in reduplikacije k-glasov; npr. hiteti cito (c = h) huschen (sch = t) kasati (k = h, s = t) tachys (mt. od hiteti) = techi + huschen, tot (f) je rdpl. od techi. Ali: sijati sidus heiter (h = s) cak-liti (hr) hejski (ch) chede-n dekle (mt.) dika jasen. Ali: sikati sagen dejati dico (s = d) zischen jek Echo aio (1) heissen citare (1) ges-lo gackern tutnja (hr) gosti. Ali: v-tikati stechen stizo (g) Zacke acus (1) shchet chaite (g. las) kaktus kochljiv kot kosa zadeti Ecke ig-la dak-no (g. gristi) detel siten chekan. Ali: cheta Kette et (1) = i (hr) kai (g) Gatte (soprog) deo (g. vezati) kit, chez (f. pri) hetairos (g. sodrug) zeugnymi (g).

Ti nashteti zgledi so iz glavnih pojmov: 9, 3, 12, 1, 27. Vsak glavni pojem ima cele vrste takih kk-debel, ki so vsa le variacije med seboj.

Iz teh par zgledov se vidi, da se pojmi enega pomena izrazhajo z raznimi variacijami k-glasov. Pa ravno iz teh pisanih variacij se neposredno vidi, da so si vsi glavni pojmi sorodni in se strinjajo v enem skupnem glavnem vrhovnem pojmu: prodreti, bosti, tishchati, naprej riti, na vse strani riniti, toraj vse posledice in uchinki tega prodiranja do skrajnosti. Vzemi npr. le besedo: v-tikati!

Nazadnje se pa moramo vprashati, kaj vendar dolochi njih specialni pomen. Odgovor je ta, da ne stoji nobena teh besed sama zase, ampak je chlen v verigi jezika, tesno organichno zvezan s celim ustrojem svojega jezika in kot taka dolochena v konvecionalni rabi govora in se shele kot del celega sistema jezikovega razume in dobi pomen. Ako pa kdo sedaj vprasha, kateri je torej pravi koren zgoraj nashtetih zgledov, je odgovor ta, da si lahko poljubno katerega izberemo kot vzor-besedo, ki sluzhi kot reprezentant skupnega korena.

(…)

 

Imena narodov in dezhel

 

Imena narodov se ujemajo z imeni ljudi, se pa ravnajo she posebno po geografski legi. Opazha se pa jasno, da so imena narodov in dezhel orientirana od Prednje Azije sem, kar je v zvezi s prvotno domovino chloveshtva, odkoder so se razprostrli po shirnem svetu. Samo nekatere zglede podamo tukaj.

Azija JASA iz hajati, ex (1)

Evropa HARAB po-krivati kalypto (1) grau, ker zapad, pr. Erebus krov erepho (g) lopa Laube.

Afrika apricus (l. sonchnat) schwarz = zamorec ćumur (hrv) a+paliti, a-|-vroch cremo (l).

Amerika AFAL (fallen) a-|-mergo (pogrezniti se, zapad), a-|-mrak Dāmmerung, tudi: après la mer (za morjem); razlage od Amerigo Vespucci pach ni treba resno vzeti.

Avstralija auster (jug) BAHAR pozhar Feuer, in Wasser.

Dezhele kot take imajo pojme: razshiriti, in obenem zvezati v eno, obvladati, ker so pod enotnim nazivom in enotnim gospodstvom.

Sibirija Cimbri Hibernia Hebridi, odtod Ap. Driti: sever SE-MOL hibernus = zimski, mraz je podaljshano, cooperire (kriti, tema) Sarmacija sever (mt) zima (-|-r), tudi: Slovan in German = Aleman sta istega pomena poleg drugih pojmov, ki jih she vsebujejo. Deutsch = tedesco decken (kriti). Nemec nubes (oblak) d-nophos (g. tema). Ta izraz: Nemec, ki ga Slovan ima za Germana, Orientalec pa tudi za Avstrijca, pomeni pa tudi chloveka, ki govori, prim. Numa: Name, in ki ima pamet: nomizo nous (g). Poleg tega pa je treba opomniti, da si nihche sam imena ne da, ne posamezen chlovek ne narod, ampak ga dobi od sosedov. Zato je Slovan imenoval Nemca tako, ker je severno od njega stanoval. Pa ludi to moramo priznati, da vsak narod jemlje drugega, ki drugachen jezik govori, kot napachnega ali nerazumljivega. Zato imenujejo Nemci Italijane: Walsche, tj. falsch in ver-bergen (prikriti), mi pa Vlah, kar je isto, oziroma Lah apokopirano, tj. rechi lagati in lateo (kriti), dasi pomeni Vlah tudi »vroch« (juzhno) in veleti, Wort phrazo (g. go-voriti). Zato je Slovan od »slovo« = sprechen, mt. od govor, morebiti tudi she slaboten (tj. pasiven), German pa govor (mt !) = sermonis. Nemec je imenovan od nubes, te-nebrae (tema), ker je za Slovana njegov jezik prikrit, ne-razumljiv, »nem« le toliko kolikor »neumljiv«, torej prikrit. Francoz qd plonger (pasti, zapad), in od veleti, Wort, bronte (g) brenchati. Shpanija Hispania (Hi je prefiks) Espagne somnus = spanje zapad hypnos (g). Burgund brdo Berg. Flandrija planjava flach -|-n. Belgija flach prostrana. Holandija dol, horizontalno. Rus od rechi in lateo (kriti), prim. nemshki: RuB (saje) in Russe (shchurek, tj. chrni). Poljak od veleti, parlare. Cheh sagen, guchati. Hrvat govor (mt). Srb slovo sermo, seveda so pri vseh she drugi pojmi: Hrvat hraber, Srb scharf, srep. Slovenec: slovo-|-meniti se, Veneti = Slo-venci meniti se, phone, Mensch. Goti skotos (tema, sever) in »guchati«; to ime se ponavlja tudi drugod: Geti, Hetiti, ne sme se pa zaradi tega na kako posebno sorodnost ali identiteto misliti, ker znachi sploh: chloveka. Kelti: golchati, glas, callidus (pameten). Geografi ne smejo iz enakosti imen sklepati na identiteto narodov. Shvica, Tirol, Kranjsko, Koroshko glej imena gor, istotako: Palestina = brdo posebno pa od BERIT (zaveza, »brak = poroka«, ker se imenuje ERES HA BERIT, tj. dezhela zaveze (Boga z Izraelom). Lombardija RABAH (shirok) Raum-|-ploshcha. To so samo navodila, kako naj preiskujemo imena.

Pri imenih dezhel kot takih so merodajni pojmi: razprostrt, ob-krozhen, tj. obvladan. Dezhela = distrikt: dis (razprostrt) in strictus (o-krozhen, obvladan), QASHAR in QATAR, odtod (kotar hr), country (e) in Kanton. Npr. Galicija ob-krozhena, schlieBen, kakor Slezija. Emilija amplus (shirok), Volinija planjava, Brabant = provincia: pro-zhiti in pan-do (l. shirok). Poleg tega pridejo pri dezhelah v poshtev she teritorialne razmere: hribovitost, plodnost. Srem germinare KEREM, Grchija gorata, »grchasta«, Ausonia SHANAH scheinen Sonne (jug).

Imena otokov vsebujejo pojme: visok iz morja okrogel trda zemlja. Java javiti se JAFAH »auf« (n), Sumatra summus (visok), Malta brdo v morju balteus (opasan). Kandia scando, QANA (trd). Anglija = insula ana (g. dvigniti)-|-saltare tollo (l. dvigniti) prim. Antilli (pri Ameriki). Corfu Salamis Celebes Karpathos Elba: elevare, holm, klimmen culmen (l) albus (bel, tj. visoko bleshchech) in »oklepan« (od morja). Sicilija QASHAR (obdati) in excelsus (visok). SUS (visok, ker se dviga iz morja, morebiti tudi: zhito saturare (ker je zhitnica). Belt pressen (stisnjen), Sund stenos CHANAQ eng (ozek), cingo.

 

Odlomki iz knjige: Sestava chloveshkega jezika ali Sploshna etimologija; Boshtanj ob Savi, 1927

 

 

 

ENGELBERT RAKOVEC (1873, Poljchane – 1946 /?/ Boshtanj ob Savi), jezuit, jezikoslovec. Izdal: Sestava chloveshkega jezika ali Sploshna etimologija (I. del), Tolmach slovenskega jezika ali Slovenski etimolog (II. del), oboje B. ob Savi 1927 (v nem. 1928). Cheprav mu akad. stroka odreka znanstveno vrednost, njegovo ogromno gradivo spodbuja k novim razmislekom; temelj etimologije so zanj semitski jeziki (hebr.), jedro je njegov sistem »prapojmov«, ki so le nianse pojma »prodirati« (njegova »k-debla« se ujemajo s sploshno veljavnim indoevr. korenom g/h/or; prim. angl. gore).

(Op. ur. I. A.)