Revija SRP 11/12

Rajko Shushtarshich

 

DRAMA REORGANIZACIJE IN 10 NJEGOVIH ZAPOVEDI

Gurujsko navdahnjeni predlog reorganizacije
Upravljanje RTV Slovenija v obdobju do leta 2000: Prestrukturiranje RTVS

 

Ker je ta nesrechna Reorganizacija RTVS kljuchni Problem njenega upravljanja v obdobju do leta 2000 in hkrati tudi kljuchni problem, ki ga skusha po svoje razreshevati Katalog problemov oz. Projekt SRP, je od sodelavcev SRP-a v kislo jabolko ugriznil Matjazh Hanzhek, nesojeni zunanji sodelavec Sluzhbe za raziskovanje na RTVS ali drugache recheno, reshevanja problema reorganizacije medija se je lotil na nash nachin, to je z metodo KP (Kataloga problemov). Vendar smo se problema lotili z vech zornih kotov. Najprej dr. Janez Jerovshek v Primopredajnem porochilu z zornega kota nekdanjega gen. dir. te institucije in tudi sociologa teoretika s podrochja teorije organizacije. Breda Luthar je problem obdelala v Sobotni prilogi Dela, z vidika zunanje opazovalke Dukesovega svetovanja slovenski televiziji, Svetovanje slovenski TV, Channel 4 je nekaj drugega. (Skushali smo jo pridobiti za sodelovanje v projektu, vendar institucija take pobude za sodelovanje seveda ni podprla). Peter Bozhich je v svojem videnju Problema reorganizacije in usode Revije SRP razgrnil bistvo problema reorganizacije institucije, njeno rigidnost, nepripravljenost na spremembe, hkrati je she lucidno povezal vlogo in bodocho usodo raziskovanja medija in status Revije SRP v nacionalnem mediju.

Matjazh Hanzhek brez dlake na jeziku opozarja, da velja glede dejavnosti svetovalnih gurujev na slovenski provincialni parvenijevski sceni biti previden, vsekakor pa velja vsaj to, da noben kritichni razmislek o njihovih lahkotnih analizah in bleshchechih ekspertizah ne more biti odvech in da je potrebno uposhtevati tako tiste, ki televiziji pishejo in jo klichejo, kot "prebrati", premisliti za tiste, ki molchijo. Tudi molk je zgovoren! Che nachrtovalci reforme TVS tega ne bodo uposhtevali, bo televizija (p)ostala to, kar je napisano na sliki sht. 3: poceni (razvedrilo), slaba (soap opera), sponzoriran kich in nekvalitetna (pop video). In tezhko bodo prekosili vash shkart! Pa cheprav bo vsak nachrt vseboval she veliko vech umnih misli J. Dukesa, kot ga (po preteklem vzorcu obveznega citiranja z nezmotljivimi mislimi Marxa, Engelsa in Kardelja) vsebuje le ta.

Mene pa je v Endofaziji, pogovoru s samim seboj (na temo reorganizacije) she najbolj muchilo vprashanje: kako je mogoche utemeljevati reorganizacijo M.M. RTVS na zastarelih in she nepopolno navedenih podatkih? Ti so namrech vzeti iz enega letnega merjenja, v tistem letu edinega Barometra gledanja televizije, jesen 1993, Centra za raziskovanje javnega mnenja in mnozhichnih komunikacij Univerze v Ljubljani in Sluzhbe za raziskovanje programov. Uporabnik podatkov - meritve ni navedel kljuchnih metodoloshkih opomb in omejitev v uporabi, ki iz njih izhajajo. Tako manjka tudi opomba, da gre za meritve jesenske gledanosti (ki je po sedanjih izkushnjah poleg zimske najvishja) in da jih ne moremo (smemo) posploshevati za gledanje nasploh. Predvsem pa manjkajo she tri sezonske meritve v tem, in prejshnjih letih pa kar vse shtiri, in raje ne vprashajte zakaj. Posledica tega je namrech lahko huda. So bila zato mogocha zgreshena predvidevanja o prihodnosti RTVS, ki temelji na domnevi o ohranjanju gledalcev in sanja celo o mogochem povechanju delezha gledalcev, ki so "raison d'etre vsake televizije". (Slednje seveda drzhi, che ti niso umishljeni). To se je namrech primerilo v ekspertizi reorganizacije, ki jo je z(a)greshil svetovalec slovenske TV Justin Dukes. Zachasno veljavni odgovor je tak: Medij, ki se noche seznaniti z dejstvi, dejanskim stanjem, je nesposoben reagirati na spremembe v sistemu, je medij, ki se ne more odrechi lazhne podobe o sebi in svoji mochi. Zato se samoslepi in najraje ishche nasvete, se zanasha na pomoch pri svetovalcih-gurujih, nepoznavalcih Slovenske nacionalne radiotelevizije.

Za zgodovinski spomin je torej neizogibno, da vsaj bralcem Revije SRP, predstavimo (v dokumentu 1) misli Justina Dukesa, vrednotno in ekspertno vodilo, na katerem temelji (oziroma s katerim grozi) predlog Upravljanja RTVS do leta 2000, razvojni projekt z naslovom: Prestrukturiranje RTV Slovenija, ki sta ga financhno podprla MIZT in MIK (Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS ter Ministrstvo za kulturo RS). Sicer se bodo te misli zgubile in pozabile, tako kot zhe toliko velikih misli o mediju in sistemu poprej. Rezultat pa nam bo ostal she dolgo v opomin.

Sedaj bom navedel le she nekaj manj pomembnih konkretnih opomb k njegovemu predlogu reorganizacije oz. k temu, na chem naj bi temeljilo grozeche upravljanje RTVS v krizi vse tja do leta 2000, ali v katerem grmu tichi zajec, seveda le po mojem mnenju:

Kot recheno, je 1. fazo projekta analiziral in ocenil Matjazh Hanzhek in je publicirana v Reviji SRP, nadaljne faze pa kasne, ali jih nikoli ne bo, bom sam dodal le she nekaj svojih opomb, le nekaj neizogibnih vtisov, ki sem jih podozhivljal ob prebiranju tega porochila.

Porochilo je strukturirano takole: I. Uvod, ozadje in metodologija, trenutno stanje, sploshne ugotovitve, glavna podrochja dejavnosti in she dva skromna organigrama institucije RTVS. Skupaj kakih 20 strani (z ogromno potrato papirja, to je, chrkami, velikimi za slabovidne); II. del vsebuje 5 razprav oziroma zapisnikov (o mnenjih sestankujochih na petih dvodnevnih srechanjih); III. Dodatek vsebuje podatke - dejstva (oz. njihove slike, tabele in druga gradiva, ki so bila predstavljena v chasu petih sestankov (od 10. aprila do 31. maja 1994); in chisto na koncu je she bistveni IV. del (ta je v normalnih chrkah), predstavlja le navidez skromno strategijo Jastina Duksa oziroma ECIC-a (Evropskega konzorcija komunikacijskih industrij), to je, zarishe predvideno pot v prihodnost slovenske nacionalne radiotelevizije in upravljanja z njo, vse do leta 2000.

Porochilo, posebej I. del, daje vtis, da je narejeno po preprosti rachunalnishki shablonci, v katero je treba le she vnesti identifikacijske oznake poslovnega partnerja, stranke narochnika in podatke, kakrshne pach ta zhe ima. Sama shablonca je univerzalno uporabna, v vseh eksotichnih dezhelah.

Razprava je relativno sproshchena izmenjava mnenj, seveda pod budnim vodstvom J.D., in njene ugotovitve so milo recheno, neobvezujoche, nekoliko strozhje recheno pa nepremishljena mnenja, ki so sama po sebi legitimna in chisto o.k., problem je le v tem, da v dokumentu dobe status (na)vodila (ali pa vsaj pretendirajo nanj) obvezujechega, (ne)odgovornega ravnanja z javnim - nacionalnim medijem.

Najslabshi del, najshibkejsha sestavina porochila je nedvomno III. del, to so statistichni podatki v slikah, tabelah in grafikonih. Od (ne)kvalitete, (ne)resnichnosti in (ne)natanchnosti, skratka (ne)dokumentiranosti teh podatkov (kje in kako, s kakshno metodo so dobljeni in kakshne omejitve veljajo pri njihovi uporabi), in nenazadnje, zastarelost podatkov (kot npr. zadnji podatki o gledanosti TVS, ki so iz oktobra 1993), je seveda odvisna tako ugotovitev stanja (kriza medija), kot tudi projekcija prihodnosti oz. mozhnost reshevanja narochnika v krizi. Lahko domnevamo, da narochnik ve za krizo medija, sicer ekspertize najbrzh ne bi narochil oz. potreboval. Med posledicami nenatanchne refleksije stanja izstopa predvsem evidentno zgreshena iluzija, ki jo reorganizacija neguje, da bo televizija ohranjala ali celo rahlo povechevala delezh gledalcev. Vsak poznavalec tega medija pri nas ve, da to ni res, da bo delezh gledalcev le she padal, in da je (zhe samo) na tako zgresheni a odlochujochi ugotovitvi (ali pa samo predpostvaki), zgreshil celotni reshevalni projekt upravljanja RTVS do leta 2000.

Po mojem mnenju je projekt smiseln le v primeru, che je krinka pomembnejshega projekta, neke drame reorganizacije in lastninjenja medija, ki bi lahko imela tudi podnaslov Reorganizacija RTV Slovenija ali Poskus tajnega pucha na javni RTV.

Sedaj pa se lahko lotim jedra porochila, dokumenta Jastina Dukesa Predlog za strateshki pregled

Uvodna misel temelji na kljuchnem vprashanju: RTVS bi se morala zdaj verjetno vprashati, kakshna bo po najboljshih zmozhnostih njena vloga nacionalne RTV v prihodnje in kako se bo ustrezno pripravila nanjo, da jo bo kar najbolj uchinkovito izpolnjevala.

Opomba: To se bo morala vprashati tudi drzhava oz. sistem ali kot zhe recheno, to je lahko referendumsko vprashanje. Sicer pa to isto in she kaj vech sprashujemo vodstva in svete RTVS, raziskovalno in shirsho javnost tudi v Sluzhbi za raziskave programov in obchinstva RTVL/S in v Reviji SRP zhe lep chas. Da ne pozabimo, to isto so odlochujoche zaman sprashevali tudi v sindikatu KUU RTVS in posamezniki v mediju in izven njega. A zdi se, da je bilo vse dosedanje sprashevanje zaman. Bo zdaj drugache?

Sledi standardna shablonska shema organizacije nekega teama, ki se loti nekega problema (v tem primeru reorganizacije Televizije SLO, ker domnevno OE Radio SLO in Oddajniki in zveze nimata in tudi v prihodnje ne bosta imela toliko tezhev kot OE TVS). Za Dukesa je bilo pomembno, da mu preds. sveta Rudi Sheligo izbere pet do shest operativnih vodstvenih delavcev, ki naj opravijo tri faze (priporocha se, da naj vse faze opravi ista skupina). V prvi shtudirajo, v drugi nachrtujejo, v tretji izvrshujejo (reorganizacijo) RTVS isti izbranci. Ne da bi kaj prevech okolishili in zavijali v pitijski jezik, to pomeni, da se preobrazijo v shtab, ki pod vodstvom J.D., ki ga imenuje ECIC, in seveda vrhovnega poveljnika Rudija Shelige prevzamejo RTVS v svoje roke. RTVS reshijo ali pa dokonchno potopijo v treh potezah. (She opomba: Tu sta (po mojem mnenju seveda) naredila na samem zachetku veliko napako ali Rudi Sheligo ali gen. dir. Zharko Petan, ki je bil sam chlan skupine, ali oba. Pokazala sta veliko vechjo shirino in zavzetost od Jastina Dukesa, nista se namrech drzhala njegovega pomembnega priporochila glede obsega izbranih. Tako je shtela skupina izbranih kar 18 chlanov in v porochilu pishe, da jih je imenoval gen. dir RTV SLO. Zato pa se vsi chlani niso utegnili udelezhiti vseh seans. Lahko domnevam, da bodisi niso utegnili ali pa niso bili dovolj motivirani za udelezhbo v dramatichni operaciji ali pa so vedeli she kaj vech she o drugih operacijah z medijem, kdo ve? O tem lahko samo ugibam in she to pochnem samo zato, da bi posnemal stil TV komentatorjev in napravil dramo bolj dramatichno, kot v resnici je. Da ne pozabim omeniti oz. citirati she tega, da je "delovna skupina uporabljala strokovno angleshchino, ki ni povsem prenosljiva v slovenski jezikovni idiom na danashnji stopnji razvoja medijske kulture". Problem pa so zlahka reshili tako, da so izdelali slovarchek temeljnih pojmov Novoreka (po Georgeu Orwellu): Slo-novoreka - Anglo-novoreka.

"To delo, ki bi ga vechinoma opravili v pisarnah RTVS, bo kaj lahko vkljuchevalo tudi: nove prerazporeditve odgovornosti, okrepitev vodstvenega sistema, ukrepe za zagotovitev popolnega nadzora programskih stroshkov, uvedbo postopkov za pooblashchanje in podporo neodvisnega produkcijskega sektorja."

(Che se ne motim, to pomeni vodstveni udar ali puch na RTVS, okrepitev oblasti puchistov ali utrditev diktature, popoln nadzor programskih stroshkov (in s tem vsebinskih programskih odlochitev) in she pooblastila za ustanovitev neodvisne TV produkcije, to je lahko neke vrste by pass firme po znanem vzorcu lastninjenja (ali t.im. lastnishko ali lastninsko reshevanje nekdanjega druzhbenega premozhenja, po domache recheno).

"Novo ureditev bi zacheli uvajati postopoma, ne prej kot septembra 1994, che bi jo Svet RTVS potrdil."

Opomba: Sedaj mi ne preostane nich drugega, kot da mislim: Ali Svet RTVS novega reda ni potrdil ali pa se ta she kar tiho izvaja po nekoliko bolj fleksibilni in tajnejshi inachici.

Cena udara: 1. faza 21.000 funtshterlingov, 2. faza ima enako ceno, predvidenih pa je she 20.000 funtshterlingov za morebitno pokritje drugih stroshkov zunanjim strokovnjakom, to je skupaj 63.000 funtshterlingov, plus she nedolochena kolichina funtov za tretjo fazo, ki she nima cene (tu bi utegnil biti posebej presenechen tisti, ki bo na koncu celoten rachun plachal oz. poravnal, turistichno bivanje guruja v eksotichni dezheli pa se verjetno obrachunava sproti). Sicer pa ne bodimo malenkostni, saj gre za velike in pomembne rechi, ki bodo reshile slovensko nacionalko in morda she narod. Ni kaj, veliko za takle gurujsko pitijski nasvet, pa vseeno malo, che uposhtevamo, da gre morda za velik riziko, za nich manj kot medijski udar. Potemtakem ali gledano tako cena sploh ni tako gromozanska, kot se nam zdi.

 

 

K zakljuchku nesojene reorganizacije

 

Zhe vem, da bo kdo rekel, da je to le (ne)znanstvena fantastika ali samo fantazija. Ali pa, da zopet nekdo zavida spretnim, ker ni so(u)delezhen pri teh igrah brez meja. Vendar dejstva govore drugache, najprej Luzharju, potem Bajzhlju in prijateljem ni uspelo, Sheligi in njegovim prijateljem tudi ne. Bo uspelo sedaj Petanu in njegovim, ali pa bo to uspelo shele igralcem kompleksnejshe igre, zunanjega scenarija? Vprashanje je, koliko ni, oz. je v ozadju she neka vechja igra, s spretnejshim, bolj zapletenim oz. prepletenim scenarijem, tistih res mochnih in mogochnih, ki hochejo svojo televizijo (na primer: Pro Plus, za zachetek).

A to bomo shele videli in zhal tudi gledali. Srednjerochno pa mediju tako ni vech pomochi. A zato ga ni treba s chudnimi reorganizacijami namerno sesuti in z angelskim obrazom govoriti o nujnih ukrepih za reshitev krize medija, to se mi resnichno res upira.

Ni bil moj namen kakorkoli vplivati na tok dogodkov, en tak poskus mi je zadoshchal in she v tega me je prignala nuja samoobrambnega instinkta in posledice se mi she dandanes otepajo, dobra stran vpletenosti pa bile Izgubljene iluzije raziskovalca v boju za nacionalno radiotelevizijo.

Potrpezhljivo smo (sodelavci Revije SRP in KP) chakali na izvedbo napovedane konchne 3. faze reorganizacije, napovedana je bila za jesen 1994, zavlekla ali razpotegnila se je vsaj na jesen 1995 in z njo muchna negotovost nacionalke, ustvarjalcev v njej she posebej.

Vendar moja poglavitna naloga je bila in je she vedno, da dejstva vidim ali vsaj skusham videti taka, kot so, jih skusham opisati tako, kot zmorem. Morda ob tem prizadeti poreko, da tudi s tem vplivam, morda je res nekaj resnice na tem, a ne dovolj. To je namrech znan dialektichni ochitek. Le kdo mu bo she nasedal?!

Sedaj se lahko odlochimo, ali je vsaj nekaj resnice v tej razlagi, namrech, da je to perfidno "sophisticated" scenarij za mogoche postopno lastninjenje medija ali, kot pravi Matjazh Hanzhek, le slab scenarij za televizijski program - Soap opero (oz. Trash option), ali pa je prichujochi predlog samo skrajno neresen in neprimeren predlog reorganizacije nacionalnega medija v eksotichni dezheli Sloveniji, kot pravi Breda Luthar, ali pa je vse troje hkrati (tri muhe na en mah).

 

 

 

KOMENTAR K NJEGOVIM DESETIM ZAPOVEDIM

 

Dokument smo objavili v prejshnji shtevilki SRP-a in obljubili, da boste lahko prebrali, kako ga je mogoche razlozhiti v okviru Projekta SRP (strukturalno vrednotne analize).

Mislim, da sem v tem prispevku to zhe storil in sicer v zrenju zgodovinskega spomina na bistvo problema, ki ga medij nikakor noche videti. Na RTVS pravijo temu dokumentu Njegovih 10 zapovedi. Za nas pa je pomemben predvsem zato, ker kazhe, kako reagira institucija v krizi, v nekoliko resnejshi preizkushnji. Po mojem mnenju revno in rigidno. Vidno demonstrira svojo slabost (shibkost in ranljivost), predvsem pa je vidna odsotnost uvida, shirshe refleksije njene vloge v lastnem sistemu in she shirshe v nadsistemu, oziroma v globalnem dogajanju vloge mas medijev za chloveka, njegovo svobodo in njegov, njemu lasten smisel bivanja in za svet, ki se nam dogaja in ga sami dogajamo. Enostavneje recheno, na prve resne znake krize se medijevo vodstvo odzove stroshkovno, kar pomeni, da daje prednost kratkorochnemu znizhanju stroshkov ali drugache, vse karte stavi na ceno dejavnosti. Vrednote so zgolj vrednosti, izrazhene v tolarjih.

Ravno takshen odziv pomeni neuposhtevanje zgodovinskega spomina medija in slabo predvidevanje medijeve prihodnje vloge v sistemu. Morda le kazhe na to, kako ozko je mogoche gledati in razmishljati o krizi medija in njegovih bistvenih ali resnih problemih (torej "nekompleksno in parcialno").

Preostane mi le she komentar glede odziva vodstva RTVS na prvo vechjo preizkushnjo, v kateri se je znashel medij (predvsem pa njegovo novo in she staro vodstvo). Kakrshen zhe je, je po mojem mnenju pomemben, indikativen za prihodnost medija. Je odziv celosten, moder, premishljen? Vse kazhe, da nich takega, pach pa prej, da je to pragmatichen odgovor nepripravljenega, odgovor v naglici presenechenega, skratka, odgovori na prvo potezo. Kdo bo koga, vodstvo - krizni shtab vlado ali vlada njih? Pri chemer je she neznana posebna (intervenirajocha variabla) odziv sindikatov RTVS?

 

UVOD: Takoj je potrebno na vlado ponovno vlozhiti novo vlogo za dvig RTV narochnine, jo malo podkrepiti ter rahlo zagroziti s posledicami. (Dokument je bil objavljen v celoti, tu pa ga povzemam nedobesdno in razlagalno, kar pomeni, da v tekst vnasham svoj komentar.) Ponavljam, to pochnem namerno v stilu in maniri televizijskih komentatorjev: pikro in sarkastichno (she posebej tistih v Utripu in Zrcalu tedna). Kolikor mi to ne bo chisto uspelo, se opravichujem, sem samo charovnikov vajenec.

1. STRATEGIJA: Potrebno je obvestiti Svet RTV in Nadzorni odbor RTV o sklepu vlade RS glede zavrnitve predloga za dvig RTV narochnine, ki tega domnevno (26.5.1995) she ne vesta, skratka, she vroch kostanj podati naprej.

2. UGOTOVITEV STANJA: Stanje krize je nastalo* (nastopilo samo po sebi), che ne to, pa vsaj postalo razvidno po krivdi vlade, ki je zavrnila upravicheni predlog za dvig RTV narochnine. Reagirati in sochasno opozorajati oz. groziti je treba s posledicami (ki so nastale ob zavrnitvi) na dva nachina: 1. z varchevanjem, ukrepi, ki dejansko znizhujejo stroshke poslovanja in 2. s charanjem, z imaginarnimi ukrepi oz. z bluffom, to je ukrepi, ki so psiholoshkega znachaja ter vplivajo na zavest ljudi (tega so inzhenirji dush she najbolj vajeni). Najbolj uchinkovita pa je uporaba obeh variant. (Sedaj bo moja naloga she to, da bom skushal she ostreje lochevati obe vrsti ukrepov.)

Opomba: Vlada, natanchneje vladna koalicija, lahko povzrochi krizo v RTVS, kadar se ji zahoche, s tem, da ne dovoli povishanja narochnine. To dejstvo poznajo tudi neminljivi kljuchni kadri v RTVL/S. Tako, kot jo je prej povzrochila drzhava (natanchneje partija), ki je s tem naredila samopashne in ohole v mediju vsaj zachasno in nekoliko ponizhnejshe, klecheplaznejshe.

3. PLACHE: Najprej udarish zaposlene po zhepu, znizhash plache, (kmalu se izkazhe, da ne vsem enako, najmanj novinarjem, ki so nevarni in najbolj vodstvu, kar je ukrep psiholoshkega znachaja, torej oblika pozitivnega bluffa). Tako najbolj razburish sindikate in she upash, da si jih nashchuval na izvornega krivca, to je vlado, konec koncev pa bo domnevna vishina (natanchneje nizhina) plache tako regulirana po vis major, z zakonom.

K 2. in 3. sodijo she ugotovitve generalnega direktorja (dopolnjene iz zapisnika sestanka vodstva RTVS s predstavniki sindikatov (ljubljanskih) RTVS, z dne 30.5.1995):

"Glede odgovornosti vodstva pa je gen. dir. odgovoril, da je prichakoval od sindikatov razumevanje nastale situacije, rachunajoch, da smo na istem, tako vodstvo kot zaposleni. Res je, da smo tukaj delodajalci in delojemalci, toda hkrati delamo isto stvar. Gre za situacijo, ki bo zahtevala neke radikalne ukrepe in kot je zhe bilo povedano, predlagani ukrepi oz. sklepi predstavljajo tiste, ki dejansko znizhujejo stroshke poslovanja. Je pa res, da so nekateri tudi psiholoshkega znachaja in vplivajo na zavest ljudi." "Menil je, da je na situacijo vendarle potrebno gledati in o njej razmishljati kompleksno in ne parcialno, seveda z vsemi posledicami, ki so za vsak sprejeti ukrep lahko za nas pozitivne ali negativne. Kot primer je navedel centralizacijo financhne sluzhbe..."

Opomba: B.K. (to je, brez komentarja).

4. REGRES: Ustavi se drugi del izplachila regresa za leto 1995 (zgolj zachasno, torej zopet mozhni bluff), che pa ne, nich zato, saj se ukrep najbolj pozna pri raji (velja torej enako kot za predhodno tochko, jo samo podkrepi)

5. HONORARJI: In ta ukrep she se posebej stopnjuje pri notranjih in zunanjih ustvarjalcih, tako da se jim zmanjsha honorarje (notranjim trikrat bolj kot zunanjim). Omeji se honorarne zaposlitve zunanjih sodelavcev (med katerimi so tudi notranji zunanji sodelavci) ter se naloge v okviru mozhnosti prenesejo na delavce RTVS (te mozhnosti so najbrzh minimalne, torej gre zopet zgolj za ukrep psiholoshkega znachaja). Potrebno je natanchno dolochiti pravila za dolochitev vishine honorarjev za delavce RTV Slovenija, ker so bila ta doslej nenatanchna (zakaj, to si lahko mislimo).

6. SATELIT: V zvezi s projektom Satelit se ustavijo vse organizacijske in tehnichne dejavnosti, ki so vezane na stroshke, najpomembnejshe dejavnosti projekta Satelit pa so le take, ki niso vezane na stroshke, so torej psiholoshko motivacijskega pomena. Vendar je slabost tako formuliranega ukrepa ta, da vlade zagotovo ne bo prevech prestrashil.

7. PROGRAM - To pa je prvi resni ukrep, namrech, zmanjshanje obsega programa na vseh podrochjih, tudi manjshinskem in regionalnem. Kmalu se bo pokazalo, da se bo na tej tochki bila bitka z vlado in parlamentom, pa tudi med vodstvom in svetom RTVS. Nekdo utegne odnesti poduk, bojim se, da bo to vodstvo.

8. MATERIALNI STROSHKI - za 10% se skushajo zmanjshati vse postavke (cheprav gre le za poskus, pa linearno zmanjshevanje vseh postavk v enakem delezhu kazhe na veliko neresnost, da ne rechem amaterizem).

Posebej dramatichno pa se zdi, bo za RTVS, che ne bo uspela realizirati "Dukesovega projekta". Zato se ponovno zahteva sofinanciranje, obljubljeno s strani Ministrstva za znanost in tehnologijo in zopet zagrozi, to pot ministrstvu, z najslabsho inachico, to je, celo izstopom iz Slovenske znanstvene fondacije. (Kaj si lahko raziskovalci mislimo o pomembnosti tega J.D. projekta, pa ste lahko prebrali v Drami reorganizacije. Che niste, vas prosim, da to storite. Problem ni nepomemben, ni bluff.)

9. ZMANJSHEVANJE MREZH - RTV Slovenija ("zlasti krchenje manjshinskih programov"), je zopet pomemben ukrep, tako pomemben, da mora javna RTV opozoriti javnost tudi na tiskovni konferenci. (Vodstvo RTVS s tem ukrepom rahlo zagrozi she javnosti.) V tem trenutku pochaka she na pismo Sveta za radiodifuzijo, ki se nanasha na to temo. Che pa kakshen oddajnik ravno medtem (sluchajno) ugasne, se ga ne popravlja (tako kot se je to nepremishljeno pochelo po junijski vojni 1991), (pripombi v oklepaju sta moji), dokler se za to ne zagotovi sredstev. Tu gre za hrvashko mrezho, mrezho v Kopru ter lokalne oddajnike. ("Spricho dane situacije je gen. dir. opozoril tudi na potrebo po krchenju manjshinskih programov - zlasti programa za italijansko manjshino.") (Zapisano v omenjenem zapisniku.)

10. ZAPOSLOVANJE - Do konca leta 1995 je potrebno zmanjshati shtevilo delavcev za 5%. (Verjetno zopet ukrep psiholoshkega znachaja, che pa to ni, potem je treba rechi, da je teh 5% zhrtvovanih zaposlenih nesmiselno, ker vodstva RTVS nemudoma nadomeste vsako zmanjshanje zaposlenih na mediju).

O tem, da je mogoche zmanjshati hipertrofirano shtevilo zaposlenih brez vsake drame, vodstvo ne razmishlja, ne govori, in o tem, da se to sploh ne dela oz. izrazha v % tudi ne, ker procent ni procent, ampak je to kakih 125 ljudi z imenom in priimkom. To je lahko kar lepo shtevilo druzhinskih dram, ki bi jih bilo mogoche napisati ob tej prilozhnosti. Ne vem, zakaj prav nobenemu vodstvu na RTVL/S ne pride na misel, da bi to optimalizacijo zaposlovanja lahko ves chas (permanentno) udejanjali, s povechano fluktuacijo in mobilnostjo in she s sprejetjem preprostega pravila, da za dva ubezhnika lahko zaposlish le enega novega, a nikoli in nikdar po nachelu nepotizma. Domnevam (kajti analitichni podatki so zame skrivnost, so poslovna tajna vodstva), da je ta institucija po letu 1991 morda zhe dvakrat zapravila, lahkotno nadomestila 5% kadrovsko izgubo in (ne)upravicheno domnevam, da je to pochela po pravilu nepotizma. Dejstvo je, da tako imenovana "mehka varianta sanacije kadrov", to je, zmanjshevanje zaposlenih na RTVS, ni neznana, a ta ukrep na RTVS ne deluje, ker odlochujochi ne slishijo radi besede nepotizem oz. ne zhele vedeti, kaj je njen pomen in predvsem, kaj je njena posledica v dejavnosti medija.

Konec koncev pa vsi vemo, da pri vsem skupaj sploh ne gre za to, ampak zopet za t.im. psiholoshki faktor vladanja s strahom pred reorganizacijo, za mentaliteto vodstva, ki je preprichano, da so prestrasheni ljudje she najbolj motivirani za delo. Po mnenju vodilnih je strah pred izgubo sluzhbe - namestitve na slavnem M.M. najuchinkovitejsha motivacija delojemalcev. Ne pozabimo, da ta magichna beseda reorganizacija visi nad zaposlenimi na RTVL/S kot Damoklejev mech, leta in leta, in da je enkrat zhe povzrochila zachasen medijski udar ali naskok na bastiljo (s Sindikatom KUU RTVS na chelu). Sploh pa ne verjamem, da je strah ali grozhnja z reorganizacijo kaj prida motivacija za resnichno svobodno in ustvarjalno delo, ampak prej nasprotno (she posebej pri ustvarjalcih), je demotivacija, ki vodi do ustvarjalne blokade, cenzure in predvsem avtocenzure ter shablonizacije v ustvarjanju, in tako do slabega programa.

 

 

SHE NEKAJ ZAKLJUCHNIH PROPAGANDNIH OPOMB
IZ ZAKLADNICE ZGODOVINSKEGA SPOMINA O RAZISKOVANJU MEDIJA

 

Iz Raziskave o raziskovanju: Odlochilnim, kljuchnim ali koordinativnim dejavnikom institucij sistema pa bi svetoval shirshe:

Mogoche je spraviti raziskovanje na nivo uradovanja (brez raziskovalne avreole ali z njo), lazhje ga je ukiniti. Resnichno raziskovanje nikoli ne bo administrativno dovoljeno!

Iz Treh premislekov: Razlaga dogodkov, opisanih v akcijski raziskavi, izhaja iz konkretnih razmer v konkretni instituciji, premislek pa skusha to konkretnost presechi in spraviti na nivo, ki je edino relevanten za znanost, to je na nivo univerzalne tipike medijev (radia in televizije v nashem primeru). Odlochilni dogodki, ki se porajajo, namrech niso zgolj interni problem nekega medija, ampak morajo biti pogojeni z determinantami, ki delujejo na medije in v medijih v podobnih stopnjah razvoja sistema. Taka interpretacija je vedno tvegana, kaj hitro je lahko zmotna. Vendar je last nekega raziskovalca, ki se je trudil, da bi problem, ki se mu je zastavil, svobodno raziskal.

Prvi del razlage "Bistva opeharjena znanost" je premislek o ujetem, neavtonomnem raziskovanju M.M. (Zhe v raziskavi Administrativno raziskovanje mnozhichnega medija, R. Shushtarshich, P. Ocepek, B. Shibal).

Drugi del "Medij noche vedeti" je premislek o obeh medijih, televiziji in radiu. (Ta je predstavljen v poglavju Boj za nacionalno radiotelevizijo.)

Tretji del razlage "Spoznanje samo po sebi nima mochi" pa zadeva znanost nekoliko shirshe, je premislek o mozhnostih njene lastne (avtonomne) propagande. (Prvich zhe v raziskavi Vrednotne orientacije ekonomske propagande.)

1. Nekdanja utemeljitev ukinitve raziskovalne enote (v Luzharjevi reorganizaciji RTVL v letu 1981), da je raziskovanje v instituciji predimenzionirano, je z raziskovalnega vidika nichna. Morda je z vidika administrativne miselnosti celo briljantna, vendar bi si upal podvomiti tudi o tem. Pri tolikshni kolichini uradnikov in uradovanja v nashi instituciji je ukinjanje ravno raziskovalne enote vsaj chudna uresnichitev teze, da je "znanost osnovna proizvajalna sila" (v sistemu), bolj je uresnichitev teze, da je "dober raziskovalec - ukinjeni raziskovalec". Televizija hoche svoje raziskovalne enote, rezultate, ki jih obvladuje, vnaprejshnje interpretacije, take, ki jim je treba vstaviti le she shtevilke, hoche le apologetsko metodo, v zadnji konsekvenci hoche svojo privatno "gospodinjsko znanost", ki pa ima le eno napako, namrech, da potem, ko je obvladana, ni vech znanost.

2 Zhal pa obstajajo she banalnejshe tezhave, s katerimi se ubada empirichno raziskovanje te vrste. Imenujemo ga "izpopolnjevanje kar tako", na oko, naknadno friziranje odgovorov, podatkov - termin se uporablja v tej zvezi. Mozhnost "friziranja" imajo vsi udelezhenci empirichnega rituala, od raziskovalcev, obdelovalcev (podatkov), anketarjev do anketirancev, she posebej pri merskem instrumentu, imenovanem barometer.

3 Problematichno je variiranje delezhev (procentov) od raziskave do raziskave, kot tudi znotraj iste raziskave.

Problematichno je prikazovanje zhe skoraj dosezhenega ideala 100% poslushanosti radia. Trenutno je kazal barometer 98,2% - poslushanosti. Za ilustracijo navajamo: "Zaradi boljshe preglednosti in neposredne primerljivosti (vprashanje "Katere programe Radia Ljubljana poslushate in kako pogosto?" je bilo v obeh anketah postavljeno v enaki obliki) smo vnesli delezhe poslushalcev oziroma neposlushalcev posameznih programov iz obeh anket v isto preglednico (maj 1979 in marec 1980). Na kratko lahko ugotovimo, da se je delezh poslushalcev (na sploshno) povechal, saj je letos 1,8% odgovorilo, da radia ne poslushajo (lani 4%) in le 0,2% je bilo takih, ki nikoli ne poslushajo programov Radia Ljubljana oziroma redkeje kot enkrat na teden (lani 1%). *

S tem, kako blizu smo zastavljenemu idealu, kot tudi s postavljanjem rekordov z 92,4% odzivom na "pol poshtno anketo" (kar bi lahko bil svetovni rekord, che ne bi zhe v radijskem barometru marca '80 dosegli rekorda z 94,8% odzivom, se ne gre postavljati.* Oboje je namrech tako neverjetno, da je le indikator problematichnosti vzorchenja in preostalega metodoloshkega instrumentarija.

Podatki nas slepijo in ustvarjamo si lazhno sliko o sebi in o mochi medija (njegovi razshirjenosti).

Opombi k opombi: * Avtor, Breda Kostanjshek: Barometer poslushanja (radia) za teden od 28.3. do 3.4.1980, preliminarno porochilo, 4/80, SShP, RTV Ljubljana.

* Sistematichno pozitivno sankcioniranje ugodnih in negativno sankcioniranje neugodnih rezultatatov s stalishcha institucije nujno rezultira v raziskovalni usmeritvi in metodi dela raziskovalne enote; kot pozitivne sankcije shtejemo ne samo sistem financhnega nagrajevanja, internih promocij, ampak tudi in predvsem neformalne sankcije, kot so konzultacije v ozhjem krogu (clandenstinih grup) pohvale itn. Kot negativne pa spregledovanje raziskovalnih rezultatov (ignoranca), nasprotovanja objavi, torej javnosti raziskovalnega dela.

Danashnja opomba: Gospa Breda Kostanjshek je bila leta 1994 izbrana v Dukesov team, je tudi kompetentna - odgovorna za programsko statistiko in raziskave gledanosti RTVS v Dukesovem projektu in she analitik, uporabnik in dajalec podatkov v WAX (rachunalnishki informacijski sistem RTVS).

 

She sklepna propagandna opomba

Iz Traktata o svobodi, Medijevi kriteriji resnice, Odmerjena ali pretehtana resnica:

Prvi kriterij resnice za obchinstvo bi lahko simbolichno poimenoval tudi kriterij "aritmetichne sredine" mnenj. V chisti obliki redko nastopa, pogostejshi je iz njega izvedeni, nekoliko kompleksnejshi kriterij obtezhene aritmetichne sredine mnenja. V statistiki mu strokovno pravijo kriterij ponderirane aritmetichne sredine. Sorodstva med statistiko in administracijo ni mogoche zatajiti. Uporaba ali zloraba statistike je she vedno glavno orozhje administracije, s katerim vlada, dokler ne bo osvojila uporabe modernejshe metode vladanja s centralnimi informacijskimi sistemi, registri. Princip vladanja bo ostal isti: zozhen, rigiden, nezhivljenjski, le tehnologija bo napredovala.

Danashnja opomba: V nashem primeru se jo to zhe zgodilo, le da rachunalnishka tehnologija (programchek - shablonca, ni kak blestech dosezhek).

 

_________
Bibliografija
1 Administrativno raziskovanje mnozhichnih medijev, Bilten SShP 42, 1981, Ljubljana, p 71, /nosilec/, /sodelavca: Peter Ocepek, Branko Shibal /
2 Raziskava o raziskovanju, "Ali je raziskovanje komunikacijskega procesa v instituciji mnozhichnega medija mogoche?", Bilten SShP 51, 1983, knjiga - Tiskarna RTVL, Ljubljana, p 107,
3 Trije premisleki iz Raziskave o raziskovanju, (Ob ukinitvi neke raziskovalne enote): 1. Bistva opeharjena znanost, 2. Medij noche vedeti, 3. Spoznanje samo po sebi nima mochi; chlanek, revija: Problemi, sht. 5, 1984, Ljubljana, p 112-131 (kasneje v Raziskavi o raziskovanju; PogumRevije SRP 2003-1)
4 Traktat o svobodi ali Vrednotni sistem, knjiga, Zalozhba LUMI, 1992, Ljubljana, p 272, CIP 316.75 / ISBN 27992576
5 Trije premisleki iz Raziskave o raziskovanju, posebej: Prvi premislek: Bistva opeharjena znanost in Drugi premislek: Medij noche vedeti, she v Reviji SRP 1/2, 10/1993
 
Opomba k bibliografiji: Nekatere druge bibliografske navedbe avtorjev sodelavcev Revije SRP so v chlanku Endofazija v tej shtevilki, zato ponovno ne navajam. Sploh pa ta prispevek ni pisan z neko apodiktichno natanchnostjo in njej primerno dokumentacijo, tisti, ki jih posamezni omenjeni problemi medija posebej zanimajo, jih bodo zlahka nashli v Reviji SRP. Za nas ni zanimivo samo to, kaj je kdo (od pomembnih) o globalnih problemih medija mislil ali izrekel, ampak tudi, kaj je o njih bistvenega napisal, in ne nazadnje, kdaj je to storil? Skratka, zgodovinski spomin institucij le potrebujemo. Ta prispevek pa je bolj ilustracija in priblizhen povzetek neke mogoche globalne vizije o tem, kaj se z medijem dogaja in kaj se prej ali slej mora zgoditi, kot se je to doslej neizogibno zgodilo she vsaki she tako mogochni instituciji. Le vsaki se to dogaja malo drugache, po njeno, po njeni podobi ali njej primerno.
 

V Ljubljani, 10. avgusta 1995