Revija SRP 11/12

Lev Detela

 

IZ LITERARNE ROPOTARNICE UNIVERZALNE PONUDBE

 

Besedni natechaj
(na rob literarnim stechajem prichujochega obdobja)

Nekoch je zhivel pisatelj, ki ni znal napisati niti ene same besede. Zato je bilo besedi konchno vsega dovolj. Na ramo si je zadela popotno culo in odshla s trebuhom za kruhom na techaj. Ni nujno, da jo je pot vodila proti severu, tudi na jug se lepo teche, kot se reche, toda na techajih so dozhiveli stechaj. Zato je dolgi poti sledilo kratko slovo in beseda se je na sredi vsesploshne zhivljenjske nesreche do obisti izjokala.

Videla je, da so se zaradi besednega natechaja na techaju dogodile raznovrstne nesreche. Pisalni stroj je umrl zaradi srchne kapi. Katastrofa se je zaljubila v rachunalnik in v stopnjevani depresiji naredila samomor. Vodilnemu perogrizu je odpovedalo pero in se je obesil na stranishchu. Kulturni uri je odpadel kazalec, zato je svet ostal brez kulture in ure pa tudi brez besedne umetnosti.

Ko se je beseda na natechaju dokonchno izjokala, je tudi sama zhelela napraviti vsemu konec. Iz predala humoristove pisalne mize je pograbila revolver in si ga nastavila na chelo. " Zdaj bom s samim seboj in z razsodishchem igrala rusko ruleto," je she rekla, potem pa je hotela pritisniti na petelina.

Po volji vishje usode so se v tem odlochilnem trenutku odprla vrata in v sobo na Baker Street 221 B je vstopil vodilni svetovni detektiv Sherlock Holmes v svojem znachilnem povrshniku.

"Kaj pochenjash, Watson," je zavpil. "Pa se ja ne mislish pochiti ravno zdaj, ko je problem razreshen. Vzemi klobuk. Greva aretirat besedo, ki je umorila svojega pisatelja!"

(Dunaj, 1995)

 

Poklic bodochnosti

Novo drzhavno ministrstvo za kaos in norost je nedavno objavilo izsledke dolgotrajne raziskave o nalogah in ciljih poklicnega izobrazhevanja v blizhnji in daljni prihodnosti. Predstavnik omenjene oblasti je na tiskovni konferenci zbranim novinarjem razlozhil kolichnike predpostavljene razshiritve sploshnega obzorja pri sholoobvezni mladini vishjih starostnih stopenj. Zanimivo je, da se je vech kot polovica anketiranih odlochila za na novo uvedeni shtudij vampirizma, ki je bil, kot je znano, v bivshi drzhavi in v nekdanjem sistemu iz vsem dobro znanih razlogov prepovedan.

Nekatere napredne pedagoge bo vsekakor she danes motilo dejstvo, da je vampirizem dialektichno povezan z vsega obzhalovanja vredno mistiko, ki jc v preteklosti povzrochila na svetu toliko zla. Bolj razveseljivo je, da se vechina mladih ne zanima za vech ali manj mrachnjashko teorijo iz zgodovine dobro znanih krvosesov delovnega ljudstva, temvech za praktichni poklic vampirja. Shtudent Stanko Kolc je na primer izjavil, da hi zelo rad postal vampir, saj ga veseli socialni kontakt z mnogimi ljudmi. To je zelo pozitivno dejstvo, ki obeta boljsho prihodnost nashemu tezhko preizkushanemu narodu. Shtudent Kolc pristopa k problemu vampirizma na popolnoma nov nachin. Pri tem se opira na najnovejshe raziskave Romuna Mircee Partanaureja in drugih svetovno znanih vampirologov, ki so mnenja, daje bil oche svetovnega vampirizma, romunski knez Vlad Dracula, zgodovinsko pomembna osebnost z daljnosezhnimi posledicami. Za narodni blagor je bil krvavi boj s Turki, poleg tega je z uvedbo smrtne kazni po turshkem vzorcu na shpichastih kolih discipliniral drugache precej zanikrne Romune. Najbolj vzpodbudni pa so tisti deli Kolceve raziskave, ki bodo zaradi bistvenega upada rodnosti pri Slovencih pomagali nashemu narodu pri njegovem boju za obstoj tudi vnaprej. Kolc zagovarja stalishche, da lahko prezhivimo tudi s pomochjo mrtvega. Nezhivi vampir namrech pije zhivim kri in lahko na ta nachin, che uposhteva pravila igre, prezhivi tisoch in she vech let. Ni nujno, da so njegovi krvodajalci chlani nashe narodne skupnosti. Brez nadaljnjega si lahko izbere v svoj uzhitek tudi tujo kri. Tako ne bi bilo nich chudnega, che bi po nashi sicer izumrli prijazni dezhelici na sonchni strani Alp chez tisoch let gospodovala v globokih nochnih urah vesela drushchina ponosnih slovenskih vampirjev in vampirk in kovala nachrte za vampirsko odreshitev celotnega chloveshtva.

(Dunaj, 1995)

 

Chas odlochilnih sprememb

Ko je napochil chas odlochilnih sprememb, vodilni prashich ni vech hotel biti prashich. Na zborovanju zdruzhenja prashichev je zahteval od svojih tovarishev, da ga proglasijo za bistrovidnega drzhavnika. Njegova izvajanja so navzochi delegati navdusheno pozdravili. "Od danes naprej je klanje prashichev, prascev in svinj v nashi drzhavi prepovedano, kar bo pripomoglo k nadaljnji humanizaciji in demokratizaciji vsesploshnega razvoja'" se je izprsil nekdanji prashich, ko je v odlochilnem stavku nakazal smernice nove politike.

Zdruzheni prashichi so si v naslednjih dneh prikrojili obleke po kapitalistichnem vzoru. Odshli so v vishje shole in se napili velikih uchenosti, s katerimi so iz svoje notranjosti izganjali umazano prashichjo dusho.

V chasopisih, televiziji, radiu in na plakatih so se pojavile novodobne parole: "Nochemo biti SVINJE, zhelimo si BLAGINJE!", "Ne biti prasica, nasha je pravica!", "Dajte nam pushke, dajte nam topove, da pobijemo prashiche lopove!"

Neki bivshi prashich je postal univerzitetni profesor. V raziskovalnem centru je izdelal pravilnik novih zhivljenjskih nachinov. Zdaj je postalo tudi vsemu svetu jasno, da v omenjeni dezheli velikih sprememb ne zhivi vech niti en sam samcat prashich, razen enega samega chudashkega osebka, ki se ni zhelel spremeniti in so ga zato razstavili v zhivalskem vrtu.

Ko so v soli otroci bivshih prashichev sestavljali nalogo "Kaj zhelim biti, ko bom velik?" , so v sploshno zadovoljstvo tovarishice uchiteljice brez izjeme zapisali: "Nasha najvechja zhelja je, da bi postali telechja pechenka!"

(Dunaj, 1995)

 

Nekaj za stroge jezikoslovce

V pomembnem mestu slovenske kulture in mednarodnega trgovinarstva bujno cvete tisoch lepozvochnih tujih cvetov. Od classic marketinga do punto mirox cinquecento je do trading centra med alfa-intom in globus motorsi sicer dolga pot, a nich hudega. Ne boste se izgubili. Vzpodbudni vodja informacijskega inzheniringaje na vrata svojega infoneta nabil vsem mimoidochim razumljiv napis: "English spoken but not understood."

(Dunaj, 1995)

 

Neznanemu komponistu

Neki nepomembni komponist je odshel v gozd in za vedno izginil. Stanovski tovarishi so shele chez leta ugotovili, da se ne mudi med njimi. Obiskali so umetnikovo zheno in jo povprashali o tem, kaj se je pripetilo.

"Odshel je v gozd in se ni vrnil. Tako rad poslusha, kako pojejo in jeche drevesa!" Dovolili so, da se vechno nemo sprehaja po gluhem gozdu.

(Dunaj, 1995)

 

Zhivljenjsko vprashanje

Moj ded je pretepal mojega ocheta.
Zato me je oche redno pretepal.
Moj sin ni zdrzhal druzhinskega zhivljenja.
Zdaj zhivi kot zdomec v Ameriki.
Toda kje je moja zhena?

(Dunaj, 1995)