Revija SRP 11/12

Ivo Antich

 

UMRL JE HUGO PRATT

 

Njegovo ime spada med temeljne pojme evropskega stripa. Noben izbor za "top ten" evropskih (pa verjetno tudi svetovnih) avtorjev stripa ali "grafichne literature" brez njegovega imena ne more rachunati na resnejsho relevanco. Sredi letoshnjega avgusta je vednost o sebi prepustil zgodovinskemu spominu.

Hugo Pratt v osnovi velja za italijanskega umetnika, cheprav ima neitalijansko ime in izrazito mednarodno obarvano biografijo. Rojen je bil v Riminiju 15. junija 1927 in se je s starshi najprej preselil v Benetke, nato pa v Etiopijo, ko je ta postala italijanska kolonija. V Italijo so se vrnili, ko je fashistichna drzhava dozhivela polom v Afriki, so pa ta leta (1937-1942) bistveno zaznamovala Huga kot chloveka in umetnika. Cheprav je zhivel sredi tuje dezhele, ki se je vojskovala zoper njegovo domovino kot kolonialistichnega zavojevalca, je mladi Hugo vzpostavil prijazne medsebojne stike z vrsto domachinov, kar mu je, po vsem sodech, za vselej zapustilo poseben pechat shirine in svetovljanstva brez rasistichnih in nacionalistichnih izkljuchnosti. Kot avtor stripa je nastopil zhe leta 1945, ko je bil shtudent likovne akademije v Benetkah. Ker v Italiji za poklicnega risarja stripov tedaj razmere niso bile ugodne, je leta 1950 odshel v Argentino, kjer je med vechletnim delovanjem oblikoval svoje znane stripe Serzhant Kirk (modernizirani vestern), Ernie Pike (o vojnem dopisniku, dokumentarna osnova), Anna iz dzhungle, Fort Wheeling itd. Nekaj chasa je tudi poucheval na Vseamerishki sholi za umetnost v Sao Paulu (Brazilija), zhivel v Londonu in risal za angleshke stripske revije, se leta 1965 vrnil v Italijo in tu oblikoval svoj najslavnejshi strip Corto Maltese (o romantichno avanturistichnem mornarju, ki ga je s tremi albumi predstavila tudi slovenska zalozhba CoLibri: Etiopci, 1994). Umrl je 20.8.95 v Shvici.

Hugo Pratt je v svojih zachetkih izhajal iz Caniffove (avtor stripa Steve Canyon) "trde shole" modernega stripa, ki bistvo stripske likovne govorice vidi v eminentnem grafizmu chvrste linije in ekspresivnih chrno-belih kontrastov. Na teh izhodischih je Pratt razvil svoj originalen, prepoznaven stil, za katerega je znachilen tako rekoch asketsko lapidaren "rokopis" kot sistem specifichno reduciranih figuralnih simbolov. Tudi dialog je obichajno skrajno zgoshchen, tako da zahteva posebno bralchevo pozornost. Prattova risba je dokaj oddaljena od standardnih perfekcionistichnih slichic "sladke lepote", vchasih si privoshchi drzne "poenostavitve", na kakrshne drugi mojstri tega ranga ne bi niti pomislili, zato med shirsho publiko velja za malce "tezhkega" avtorja. Poudariti kazhe, da Pratt ni le briljanten likovni umetnik, temvech je na primerni vishini tudi njegova pripovedna (literarna) komponenta, kar ga seveda she dodatno potrjuje kot avtentichnega mojstra stripa. Tako bo med poznavalci zmeraj veljal za enega od stebrov stripske umetnosti kot fabulativne sukcesije grafichnih elementov.