Revija SRP 11/12

Justin Dukes

Dokument 1

 

PREDLOG ZA STRATESHKI PREGLED

 

Poshilja: Justin Dukes, ECIC, (vodstvo), London
za Rudija Sheliga, RTV SLO, Ljubljana
 
1 Uvod
2 Izhodishcha
3 Opcije
4 Naslednji koraki
5 Faza 1 - shtudija
6 Faza 2 - nachrtovanje
7 Faza 3 - izvrshevanje (realizacija)
8 Urnik
9 Stroshki
Pripravil: Justin Dukes (predsednik)
ECIC (Evropski konzorcij komunikacijskih industrij)
ECIC (vodstvo) Ltd.
Januar 1994

 

1. UVOD

Rast konkurenchnih RTV sistemov, novih komercialnih kanalov in novih satelitskih signalov postavlja vechino nacionalnih broadcasterjev v Evropi pred podobne tezhave. RTV Slovenija ni nikakrshna izjema.

Na eni strani vse shirsha ponudba in kolichina programov, ki so dosegljivi potroshniku (gledalcu), na drugi strani pa povsem praktichne omejitve glede stroshkov, ki si jih posamezni programi sploh lahko privoshchijo - vse to so vzroki, da nacionalne RTV hishe v manjshih evropskih drzhavah vse tezhje tekmujejo v vseh zvrsteh programov.

RTVS bi se morala zdaj verjetno vprashati, kakshna bo po najboljshih zmozhnostih njena vloga nacionalne RTV v prihodnje in kako se bo ustrezno pripravila nanjo, da jo bo kar najbolj uchinkovito izpolnjevala.

 

2. IZHODISHCHA (ZATECHENO STANJE)

Prihodki od pravno uveljavljene narochnine in oglashevanja postavljajo RTVS na zavidanja vreden polozhaj glede na marsikatero drugo nacionalno RTV organizacijo. Vendar rast prihodkov v prihodnje verjetno ne bo obdrzhala enake krivulje.

Glede na skromen obseg populacije in zgoshcheno pokritost s TV sprejemniki ni prichakovati vechjega povechanja shtevila TV narochnikov oz. vechje rasti prihodkov iz naslova narochnine, tudi zato, ker ima javnost dolocheno mnenje o she sprejemljivi vishini takih "davshchin".

Podobno, prihodek od oglashevanja, ki bi teoretichno moral rasti v skladu z napredkom slovenskega gospodarstva, ne bo zadostoval za pokritje potreb RTVS, che bo hotela pokrivati fiksne stroshke in zadostiti zahtevam po visoki kakovosti shirokega spektra programskih uslug, tako na radiu kot na televiziji. Kajti tako kot bi potencialno raslo povprashevanje po oglashevanju, tako bo slovensko trzhishche pritegnilo tudi konkurenchne medije, zato lahko RTVS prichakuje kvechjemu manjsho rast oz. padec krivulje prihodkov iz oglashevanja. Problem omenjenih prihodkov mora v doglednem chasu pripeljati do omejevanja stroshkov.

Vse shirshi spekter programov, ki postanejo dosegljivi slovenskim gledalcem in omenjeni prihodki, s katerimi lahko rachuna nacionalna RTV, utegnejo postaviti RTV Slovenija pred temeljno izbiro.

Ali naj v svetu mochnih, dobro "merjenih" razvedrilnih oddaj za shirok krog gledalcev, glasbenih in shportnih programov - naj kot primer navedem le te - RTVS osredotochi svojo energijo in zmogljivosti na tekmovanje v podrochju, ki bo na voljo v smislu "tudi mi kot priljubljen broadcaster"? Ali pa naj se osredotochi na ohranjanje kulturne tradicije in strezhe potrebam po informiranju slovenske javnosti in bo taka lahko tudi "prepoznavna"?

 

3. OPCIJE (Mozhnosti)

Medtem ko zgornje ugotovitve in predpostavke glede najboljshe umestitve RTVS predstavljajo politichno pomembna vprashanja za Svet RTVS, bi bilo v pomoch, che bi poslovno vodstvo Svetu RTVS predochilo, kakshne so realne mozhnosti v prihodnosti.

V primeru, da ne bo na tem podrochju nich storjenega, se kaj lahko zgodi, da bo RTVS zlagoma drsela po liniji najmanjshega odpora (v smislu "tudi mi gremo po tej poti") v prizadevanjih, da obdrzhi gledalce na rachun popularnih razvedrilnih oddaj, za "prepoznavne" in karakteristichne nacionalne programe pa ji bo ostalo vedno manj in manj sredstev.

Vprashati se velja, ali bodo slovenski ustvarjalni resursi (viri), ki so bistveni za produkcijo del, ki pomagajo ohranjati narodovo kulturo in znachaj, schasoma res osiromasheni, che jih ne bo predstavljala in podpirala tudi RTVS. Gotovo pa od nobenega drugega kanala ali satelitske postaje ne moremo prichakovati, da bo prevzela to "narodno" odgovornost.

Znachajsko prepoznavni programi visoke kakovosti niso bistveni le za "obdrzhanje" gledalcev te narodove kulture, in uposhtevajmo, da te programe gledajo tudi drugod v Evropi in kultura je pach najboljshi ambasador pri prenashanju narodove ustvarjalne mochi in identitete. V skladu s tem argument za opcijo prepoznavnih programskih vsebin ne sluzhi le narodu znotraj neke drzhave ampak tudi shirshe, na mednarodnem podrochju, in obeta dober komercialni potencial neke drzhave.

4. PRIHODNJI KORAKI

Da bi omogochili vodstvu RTVS ovrednotiti vsa ta vprashanja in poiskati odgovore na kljuchna vprashanja, je bila predlagana strokovna pomoch oz. svetovanje zunanjih svetovalcev, ki bi vodili postopek pregleda in zagotovili, da bodo vse opcije pregledane kar se da celovito in uravnotezheno.

Zato vodstvo Evropskega konzorcija komunikacijskih industrij predlaga, da bi bil predsednik ECIC g. Justin Dukes na razpolago v okviru redno dolochenih terminov, zaenkrat v obdobju naslednjih 6 mesecev, da pomaga voditi potrebno ocenitev oz. ovrednotenje predlogov in sestaviti nachrt izdelave dogovorjenih akcij, che bo to potrebno.

Priporochljivo je, da se najboljshe rezultate dosezhe s postopnim napredovanjem v treh fazah, ki so: ovrednotenje, nachrtovanje in uresnichevanje dogovorjenega pod vodstvom delovne skupine. Zavoljo uchinkovitosti naj bi skupino sestavljalo ne vech kot shest programskih in operativnih vodstvenih delavcev, ki bi jih izbral predsednik Sveta RTVS, kateremu bi tudi porochali o poteku dela.

Chlani te skupine bi za to delo morali nameniti priblizhno 40 odstotkov svojega delovnega chasa. Pri delu bodo morali imeti dostop do posebnih virov informacij (kot so denimo gledanost programov in programski stroshki), potrebovali pa bodo tudi zelo strokovno tajnishko pomoch. G. Dukes bo na voljo za vodenje te skupine, che bo skupina zhelela se bo udelezheval sestankov in bo v vsakem primeru in ves chas tesno sodeloval s skupino.

 

5. FAZA 1

Shtudijski del bo imel namen ovrednotiti trende, ki zadevajo RTVS v smislu konkurence med mediji, dosegljivosti gledalcev, prihodkov, programskih produkcijskih stroshkov, stroshkov infrastrukture in stroshkov nakupa programov za obdobje - kot bi priporochali - do leta 2000.

Na podlagi teh ovrednotenj bi nato dobili dolocheno shtevilo opcij programsko-poslovne politike. Vsako od njih bi nato predstavili kot kombinacijo oz. meshanico she sprejemljivih stroshkov in ciljnih ambicij glede gledanosti, da bi omogochili Svetu RTVS, da se posvetuje o preferenchnih in dosegljivih opcijah v prihodnosti.

 

6. FAZA 2

Nachrtovanje je bistveno, che zhelimo zanesljivo in gladko uresnichiti kakrshnekoli dogovorjene spremembe v programski politiki, financiranju in produkciji.

Priporocha se, da naj ista sestavljena delovna skupina, ki je bila odgovorna za razvoj oz. elaboriranje opcij, ostane tudi v prihodnje zadolzhena za njihovo vodenje in realizacijo.

Od te skupine se prichakuje, da predlozhi nachrt, ki bo prikazoval, kako bodo preferenchne opcije, kot so izshle iz Faze 1, tudi uresnichene. To delo, ki bi ga vechinoma opravili v pisarnah RTVS, bo kaj lahko vkljuchevalo tudi:

a. nove prerazporeditve odgovornosti
b. okrepitev vodstvenega sistema
c. ukrepe za zagotovitev popolnega nadzora programskih stroshkov
d. uvedbo postopkov za pooblashchanje in podporo neodvisnega produkcijskega sektorja

 

7. FAZA 3

Uresnichevanje potrjenega nachrta naj bi se nadaljevalo, seveda ne brez dolochenih tezhav, toda na nachin, ki bi izpricheval kakovost dosezhenega nachrtovanja in moch vodstva oz. vodstvenih mehanizmov.

Predsednik Sveta RTVS bo seveda zahteval, da bo vsem tem kapacitetam zadoshcheno pred samim zachetkom uresnichevanja dogovorjenega.

 

8. URNIK

Faza 1 - 3 mesece - predvidoma marec, april in maj 1994.
Porochilo se predlozhi maja 1994.
 
Faza 2 - 3 mesece - za nachrtovanje realizacije dogovorjenih sprememb.
Predvidoma junij in avgust 1994.
 
Faza 3 - Novo ureditev bi zacheli uvajati postopoma, ne prej kot septembra 1994, che bi jo Svet RTVS potrdil.

 

9. STROSHKI

Na osnovi zgornje specifikacije projekta in urnika, po katerem bi g. Dukes projektu posvetil 50 odstotkov svojega delovnega chasa, bi bile tarife ECIC za posamezne faze sledeche:

Faza 1 - skupaj 21.500 funtov shterlingov
Faza 2 - skupaj 21.500 funtov shterlingov
Faza 3 - je predmet kasnejshega dogovora glede na potrebe
 
Opomba 1
Zgoraj navedeni vsoti vkljuchujeta vse tarife in stroshke ECIC, razen che ni drugache dogovorjeno, in sta plachljivi vnaprej ob zachetku vsake posamezne faze projekta.
 
Opomba 2
Priporochljivo je, da v budgetu projekta predvidite dodatnih 20.000 funtov shterlingov za pokritje morebitnih drugih stroshkov zunanjim strokovnjakom - denimo za izdelavo novega knjigovodskega sistema programskih stroshkov, ki ga utegne RTVS zahtevati.

(Porochilo iz angleshchine prevedla: Suzana Prosenc)

 

OPOMBA REDAKCIJE

Prichujoche besedilo je nastalo na osnovi razprav, ki so v navzochnosti tujega strokovnjaka potekale v angleshkem jeziku, uvodno opredelitev strateshkega pregleda pa je na osnovi razprav v delovni skupini pripravil g. Justin Dukes (v angleshchini).

Delovna skupina je zato uporabljala strokovno terminologijo, ki izhaja iz angleshke jezikovne izkushnje in ni povsem direktno prenosljiva v slovenski jezikovni idiom na danashnji stopnji razvoja medijske kulture. Poleg tega organizacijska, tehnichna, upravno - poslovna in programsko - urednishka struktura RTV SLO, kakor jo koncipira predlozheni strateshki pregled, v marsichem predstavlja izvirno inovacijo v slovenskem medijskem prostoru in je temu morala slediti tudi jezikovna izvirnost v nekaterih terminoloshkih poimenovanjih, ki si doslej she ni mogla najti potrditve v vsakdanji jezikovni rabi.

Zato na tem mestu posebej opozarjamo na nekatere she neuveljavljene terminoloshke reshitve, ki jih prinasha slovenski prevod angleshkega izvirnika in ki jih ponujamo kot predlog za poimenovanje (skupaj z angleshkim pojmom).

Za lazhje branje dodajamo kratek slovar strokovnih izrazov in kratic.

AKTUALNE ODDAJE - Current affairs
DIO - News (Dnevno informativni program)
KANAL - Channel (doslej program ali TV mrezha)
KOMPOZICIJA PROGRAMOV - Programme mix
KRIZHNA PROMOCIJA - Cross promotion
IZVEDBENA ENOTA - Operations unit
IZVEDBENI DIREKTOR - Director of operation
OSREDNJI PROGRAMSKI CHAS - Core time
PODREJENOSTNO RAZMERJE - Reporting relationship
PROGRAM - Programme (programske vsebine v najshirshem smislu)
PROGRAMSKI DIREKTOR - Programme director
PROGRAMSKA ENOTA - Programme Unit (urednishka in financhna enota)
PROMOCIJA - Promotion
PREZENTACIJA, PREDSTAVITEV - Presentation
RTV SLO - Radio Televizija Slovenije
SHKART OPCIJA - Trash option (malovreden popularni program)
TELEVIZIJSKI PROCES - Television process
TV SLO - Televizija Slovenije
TV SLO1 - Eden od obeh kanalov TV SLO, Prvi program, I. TV mrezha
TV SLO2 - Eden od obeh kanalov TV SLO, Drugi program, II. TV mrezha
UPRAVNI DIREKTOR - Managing director

 

(Redakcija besedila: Jaroslav Skrushny)

Ljubljana, 3. junij 1994