Revija SRP 11/12

Ciril Gale

Intervju: Marcel Buh

 

ZAGOTOVLJENI TEMELJI NACIONALNE FILMSKE PRODUKCIJE

 

Predsednik drushtva Slovenskih filmskih ustvarjalcev in chlan sveta RTV Slovenija o sedanjosti in prihodnosti slovenskega celovechernega filma - Je za obrachunavanje dejanskih stroshkov produkcije - Premalo urednishtev?

Svet RTV Slovenija je najvishji organ javnega zavoda, ki pa se zadnja leta ukvarja s shtevilnimi problemi. Posebej to velja za sedanje chlane, ki precej chasa porabijo za proceduralne zadeve. Zdi se, da delo sveta nikakor ne steche. O tem in she marsichem drugem smo se pogovarjali s chlanom sveta Marcelom Buhom, sicer predsednikom drushtva Slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Marcel Buh je rezhiser in direktor nekaterih slovenskih filmov, cheprav je shtudiral glasbo. Shtudija ni konchal, pa tudi ukvarjal se ni kaj dosti z glasbo.

Zhe leta 1967 mu je namrech takratni komite za kulturo odobril rezhijo kratkometrazhnega igranega filma "Banket". To je bil glavni vzrok, da shtudija glasbe ni konchal, kajti navdushil se je nad sedmo umetnostjo in ji ostal zvest do danashnjih dni.

Nekako me je "filmska industrija" posrkala vase in pri filmu delam she danes. Ves ta chas, z izjemo dveh let, ko sem bil redno zaposlen pri Viba filmu, sem svobodni umetnik. Sicer pa imam status scenarista. Ker pa zgolj od pisanja filmskih scenarijev ni mogoche zhiveti, opravljam she druga dela. Tako sem najpogosteje direktor filma.

Kako pa je prishlo do tega, da ste postali direktor filmov?

Kot sem zhe povedal, od scenaristike ni mogoche zhiveti. Lahko sicer napishesh na kupe scenarijev, vendar shteje le tisto delo, ki je tudi sprejeto in kasneje realizirano. Zato sem pach shel skozi vse faze dela pri filmu in konchal kot direktor filma.

Organizatorja in nekoga, ki bo poskrbel, da bo do dokonchanja posameznega projekta res prishlo, potrebuje vsak film. To delo pa opravlja predvsem direktor filma in moram rechi, da za sedaj dobro kazhe, saj imam dela prek glave.

Toda status, ki mi ga drzhava priznava in mi plachuje prispevke za socialno zavarovanje, pa je: scenarist v svobodnem poklicu.

Hkrati ste tudi predsednik Drushtva slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Maja se mi bo iztekel zhe drugi mandat, kar pomeni, da to ne bom vech vsaj dve leti, saj takshna so dolochila nashega drushtva. Vodstvo in njegov upravni odbor pa sta poskrbela, da mi ne bo dolgchas in so me izvolil za delegata v svetu RTV Slovenija.

Pa shalo na stran; verjetno so me izvolili predvsem zato, ker sem se v zadnjih dveh letih zelo prizadeval za sprejetje nove filmske zakonodaje. Slednja je takshna, da so zagotovljeni vsaj temeljni pogoji za izvajanje filmske dejavnosti pri nas. Kar pa seveda she ne pomeni, da bo samo zaradi tega slovenski film tudi zazhivel.

V zadnjem chasu slovenska nacionalna televizija veliko pozornost namenja slovenskemu celovechernemu in filmu sploh. Je vasha funkcija delegata v svetu RTV Slovenija najtesneje povezana s tem?

Za boljshe razumevanje bi se bilo treba povrniti na zachetke slovenske televizije. Zhe eksperimentalni televizijski program je potreboval kadre in kod so kadre lahko chrpali? Zlasti "tehnichno bazo"? Predvsem ali bolje recheno, le iz filma. Vsi stari snemalci, tonski mojstri in drugi, ki zdaj odhajajo v med upokojence, so nekdaj bili filmski delavci.

Kasneje so delavci prihajali tudi od drugod, pa tudi sama televizija je sholala svoje kadre, vendar v samem zachetku je bil izvor kadrov en sam - film. Ta vez med filmom in televizijo je bila vzpostavljena zhe na zachetku. V osemdesetih letih, ko smo letno posneli pet celovechernih filmov, je bilo vezi med televizijo in filmom manj, manj je bil film odvisen od televizije.

Torej je filmska kriza prispevala k naslonitvi filmskih ustvarjalcev na nacionalno televizijo?

Ne kriza ustvarjalcev, temvech gre za krizo produkcije slovenskega igranega filma. Chim bolj je slovenski igrani film zahajal v krizo, tem bolj je postajal odvisen od televizije in analogno temu pa so se krepile vezi med nacionalno televizijo in filmom.

Dela je bilo vse manj, avtorji pa so zheleli delat, delavci so iskali delo in nashli so ga le v povezavi med filmom in televizijo. Glede na to, da novi zakon o RTV Slovenija dolocha, da je treba dolocheni del programa uresnichiti s pomochjo zunanjih producentov in izvajalcev, zagotavlja povezavo med filmom in televizijo, med delavci na televiziji in v filmskih producentskih skupinah.

Teh prej nismo poznali.

Zdaj je polozhaj nekoliko drugachen, saj Zakon o RTV Slovenija zavezuje javni zavod, da dvajset odstotkov lastnega programa izvajajo zunanji avtorji in producenti. Samostojne producentske grupe, ki nastajajo okoli posameznih producentov, so prav gotovo mochno zainteresirane za sodelovanje. Prihodnost slovenskega filma bo delno temeljila tudi na tej osnovi. Che za primer vzamete sosede; ORF nima lastne filmske produkcije in vsi filmi nastajajo zunaj njenih studijev.

Vse, kar je s filmskega podrochja, nastaja drugod. Pri nas je tovrstna praksa shele v nastajanju, cheprav je posluh z obeh strani, televizije in filmskih delavcev, velik, vse skupaj pa podpira she Ministrstvo za kulturo RS.

Nekaj hude krvi je bilo tudi zaradi delezha sredstev, ki naj bi za razvoj slovenskega filma prishel iz televizijske narochnine?!

Che kdo hoche prebrati in videti vsebino dolochila Zakona o filmskem skladu Slovenije tako, bo pach dolochilo videl tako. Ni pa misel tochna taka, kot je interpretirana. Televizija je za nekatere projekte za lasten program prosila Ministrstvo za kulturo za sofinanciranje. Televizija se je odlochila, da postane koproducent nekaterih filmomv in celih filmskih projektov. So bila pa obdobja, zlasti v Umetnishkem programu, ko je bila lastna televizijska produkcija popolnoma na tleh in so posneli zgolj shtiri novele.

Pred leti smo lahko videli produkcijo vech televizijskih serij. Ko je postal predsednik svet Rudi Sheligo, pa so she vech denarja namenili bogatitvi lastnega, zlasti umetnishkega programa in se je lastna produkcija vse bolj postavljala na noge.

Torej bi morda lahko rekli, da s prihodom Zharka Petana na mesto generalnega direktorja RTV Slovenija, chaka umetnishki program lepsha prihodnost?

Vsekakor. Zharko Petan, ki ni samo direktor, temvech je tudi dramatik in rezhiser, prav dobro pozna tezhave tudi nashih ustvarjalcev. Podprl je dosedanja prizadevanja Rudija Sheliga in drugih, ki so si prizadevali povechati lastni umetnishki program, rezultati pa so zhe tudi vidni. Posebej slednje velja za preteklo leto, ki je bilo v tem pogledu zelo plodovito. Enaki trendi se nadaljujejo tudi letos, saj bomo namrech, med drugim, posneli tudi tri pilot-serije, od katerih pa bomo za prihodnje leto izbrali le tiste, ki bodo med gledalci dozhivele ugoden sprejem.

Prejshnji generalni direktor dr. Janez Jerovshek je trdil, da ima premalo kompetenc, da bi lahko dobro vodil RTV Slovenija. Zato si je prizadeval, da bi v novem statutu bila dolochila, ki bi mu omogochala vechji nadzor tudi nad vsebino programov. Kaj vi menite, o pristojnosti generalnega direktorja?

Morda se bo chudno slishalo, samo meni se zdi, da se je treba bati prevelikih programskih kompetenc generalnega direktorja RTV Slovenija. Poglejte; che lahko o programu odlocha generalni direktor, zakaj pa imamo potem dva programska direktorja?! To sta zdaj, kot vemo, Janez Lombergar in Andrej Rot.

Che bi se zachel v delo vmeshavati generalni direktor, si pa tezhko zamishljam uchinkovito delo. Generalni direktor bi moral biti po mojem mnenju predvsem dober manager, kajti v tem primeru ne bi potrebovali niti direktorjev rtv programov in urednikov, temvech naj bi se potem okoli direktorja zbrali svetniki, ki bi skrbeli za program.

To bi namrech bilo odvzemanje kompetenc programu in, ker zhe mnogo govorimo o avtonomnosti programa, mu ga moramo tudi omogochiti. Ne more si generalni direktor prisvajati kompetenc programskega direktorja, vendar bi moral biti o vsem pravochasno in natanchno obveshchen. Zavedati se je namrech treba, da je v bistvu odgovoren tako za vsebinsko kot za gospodarsko stran , che lahko temu teko rechemo, javnega zavoda, ki ga vodi. Sicer pa moram dodati, da je trenutni generalni direktor tudi kulturno razgledan chlovek, da se njegove pripombe in predlogi na programe RTV Slovenije vredni vsega sposhtovanja in uposhtevanja.

Po drugi strani pa tole: tudi v drugih javnih zavodih je tako. Imamo "managerske" direktorje in programske direktorje, umetnishke direktorje, che gre za tak javni zavod.

Ima po sedanjem statutu, ki ga mora potrditi she Drzhavni zbor, dovolj kompetenc?

Mislim, da ima.

Ali je politika je vitalno zainteresirana, kdo je na polozhaju generalnega direktorja RTV Slovenija!?

Seveda je politika zainteresirana za "svoje" kadre. Zhal pa menim, da gre pogosto za politikanstvo. V nashem svetu je zelo malo politikov in morda tudi zato vsaka seja postaja vse boljsha, saj je politika v ozhjem pomenu beseda izginila iz debat.

Nikjer ne pishe, a chlani sveta ne smete biti chlani posameznih politichnih strank. Tako morda prihaja do vnashanja parcialnih politichnih interesov vsemu navkljub v javni zavod?

Tudi to je mozhno, vendar menim, da je tega zelo zelo malo.

Zdaj ste imeli na dnevnem redu tudi obnashanje TV v chasu volitev.

Drzhi, vendar smo z gradivom za to tochko dnevnega reda dobili predvsem porochilo o praksi izpred leti. Strinjam se, da politikom odstopi RTV Slovenija strogo omejen chas okoli osme ure, toda vech prostora pa bi jim lahko dali okoli polnochi. Dajmo jim termin do zgodnjih jutranjih ur. Morda bodo gledalci vztrajali z njimi do jutra in tako zvedeli vse, kar jih zanima. Ne gre namrech samo za politichno propagando temvech predvsem za obveshchanje javnosti, kar je bistvo informativnega programa.

Televizija vchasih pozablja na gledalca, bolje recheno, da je volivec.

Govorim o tem, da bi morale biti oddaje namenjene volivcem in ne politikom oziroma strankam. Dobili smo torej samo informacijo, kako je bilo in ne kako naj bi bilo v prihodnje.

So novinarji in novinarstvo na nacionalni televiziji avtonomni?

V popolno novinarsko avtonomnost ne verjamen. Avtonomen si lahko takrat, ko si tudi neodvisen. Televizija ima ustanovitelja, radio ima ustanovitelja; to je drzhava. Kdo predstavlja drzhavo? Drzhavni zbor in v njem pa so stranke in prav gotovo bodo vedno zhelele vpivati. Ideja je sicer zelo dobra, ne verjamem pa vanjo. V praksi je neuresnichljiva.

Pogosto je slishati kritiko na narchun kadrovske politike.

Zhe mogoche. Mogoche bi bilo treba od kandidatov za vodilne polozhaje zahteva spisek sodelavcev, s katerimi bi radi sodelovali v prihodnje, che bodo izvoljeni. Tako bi se izognili strahu tistih, ki morda boje, da jih novi uredniki in direktorji ne bi povabili medse. Tudi strankarskih dogovarjanj ne bi bilo vech toliko in verjamem, da bi vsi natechaji bili hitreje izpeljani do konca.

Zdajshnji nachin delitve denarja za posamezne programe in s tem posameznim projektom je znova tak, kot je bil pred leti. Gre za neko centralno "blagajno", v kateri je denar in bo denar razdeljen urednishtvom za uresnichitev njihovih zamisli. Je to, po vashe, pravilno?

Vsekakor gre za dvorezen mech. Upam, da bodo, ali morda bolje recheno, so sedanji vodilni kadri na RTV Slovenija dovolj vsestransko razgledani, da se bodo res odlochali na temelju kvalitete predlozhenih programov, ne da bi pri tem zanemarili posamezna podrochja.

Najbolj nevarno je namrech, che je - recimo - glavni urednik "zaljubljen" v shport in naj bi po njegovem mnenju shportni program dobil najvech denarja, druga podrochja pa naj bi zanemarjal, ne glede na kvaliteto tako shportnega kot drugih programov. Prav zato menim, da je pravilno, da imamo na nacionalni televiziji direktorja programov, ki vidi predvsem celoto in ne samo posamezni del programa.

Vendar je bilo denarja vedno manj, kot bi ga potrebovali?

 

Res je, vendar se je treba zavedati, da administrativna dolochila niso nikoli dala ustreznih rezultatov.

Ali trenutno delate na projektu, ki povezuje tako filmsko industrijo kot televizijski program?

Prav zdaj se dogovarjamo, da bi Filmski sklad denarno podprl povechavo oziroma presnemavanje televizijskega filma "Tantadruj" Tuga Shtiglica z videokasete na 35 milimetrski filmski trak. Ne gre samo za tehnichno presnemavanje, temvech je treba del denarja zagotoviti tudi za avtorje, ki so sodelovali pri nastajanju tega filma. Problem je morda v tem, da televizije ne zanima, ali bomo "Tantadruja" predvajali na filmskih platnih ali ne, saj je njeno poslanstvo izpolnjeno s predvajanjem filma na televiziji.

Nekaj podobnega razmishljamo tudi o filmu "Halgato", saj je posnetega traku veliko vech kot za en sam celovecherni film. Lahko bi naredili televizijsko serijo. V tem primeru gre za razmishljanje v obratni smeri; iz filma naj bi naredili - z dodatnim gradivom seveda - televizijsko serijo.

Ali bi bilo mogoche govoriti o interesu za sodelovanje med slovenskimi filmskimi ustvarjalci in televizijo tudi s strani njihove kasetne produkcije?

Vsekakor. Vendar vsa zadeva ni tako enostavna, saj je nastala sestrska firma Andromeda, ki je prevzela avtorske pravice nekdanjega Vibe filma. Da bi lahko Zalozhba kaset in ploshch RTV Slovenija izdajala in prodajala kasete s filmi slovenskih avtorjev, bi bilo treba urediti lastninska razmerja glede avtorskih in drugih pravic. Da ne bo pomote; ne razmishljam samo o igranem programu. Nashi filmski delavci ustvarjajo tudi dokumentarne, izobrazhevalne in druge programe.

Po mnenju nekaterih je proizvodnja lastnega kulturno-umetnishkega programa predraga, da bi si ga lahko nasha nacionalna televizija privoshchila in zato bi morda bilo bolje, che bi lahko vech kupovali v tujini. Ali se strinjate s to hipotezo?

Se ne strinjam in prav zato sem predlagal v statut amandma, ki bi omogochal ustanovitev posebnega dolochila, ki bi opredeljeval porabo denarja.

Natanchne analize bi namrech pokazale, kdo dejansko porabi denar in koliko. Za primer vzemite uporabo montazh, pa ekip, studijev in tako naprej. Uporabljamo jih vsi in tudi plachujemo jih vsi, vendar se je v preteklosti vechkrat dogajalo, da smo morali najemati zunanje izvajalce, cheprav je umetnishki program participiral z denarjem za vzdrzhevanje in delo posameznih sluzhb. V chasu, ko je ta program potreboval storitve nekaterih produkcijskih enot, so bile te zasedene, zato pa smo morali najemati kadre zunaj hishe in plachati storitve, ki so jih v umetnishkem programu zhe plachali. Tako so se pokazali dodatni stroshki za delo, ki je bilo zhe plachano drugim. Od tod tudi zgreshena predstava, da je umetnishki program zelo drag. Prizadevam si zgolj za chiste rachune.

Je bilo zhe kaj storjenega v tej smeri?

Je. Che sem pravilno obveshchen, je generalni direktor zhe narochil, da se ugotovijo dejanski stroshki za posamezne oddaje.

Kaj pa tezhave s sprejemanjem statuta?

Statut je dokument, ki ga mora sprejeti tudi Drzhavni zbor Republike Slovenije. To pomeni, da ga ne bo moch spremeniti kar s statutarnimi sklepi in she manj s sklepi sveta RTV. Torej bo veljal dalj chasa in prav zagotovo je to dejstvo eno od glavnih ovir, da smo se chlani tako dolgo ukvarjali z njim. Zdaj je seveda vse odvisno samo she od najvishjega drzhavnega zakonodajnega telesa.

V prihodnje bomo morali namrech delovati v skladu z njim, pa che bo vsakdanja praksa zahtevala popolnoma drugachne ukrepe. Upam, da do slednjega ne bo prishlo, zato smo ga tako natanchno prebirali.

Po drugi strani bi lahko rekli, da je statut po svoje celo tajen dokument?

Nedvomno, saj je njegova vsebina skrivnost za vechino zaposlenih na RTV Slovenija. Po drugi strani pa nekateri ne morejo razumeti, da toliko pozornosti posvechamo programskim dolochilom. Po mojem mnenju je glavno tezhishche na programu. Brez njega ne bi bilo televizije, brez njega ne bi bilo oddajnikov in zvez, skupnih sluzhb in tako naprej. Program je bistvo vsega.

Novi statut predvideva manjshe shtevilo urednishtev. Je to pravilno?

Ni sporno, ker zakon predvideva. Pred leti smo imeli PIP pa KUP; Politichnoinformativni program in Kulturnoumetnishki program. Nato so ugotovili, da to ni dobro, pa so se dogovorili za vechje shtevilo odgovornih urednishtev. Po mojem mnenju so prav zaradi tega nekatera urednishtva izredno napredovala.

Zdaj v bistvu gremo nazaj na tisto, za kar se je zhe ugotovilo, da je slabo. Se pravi; PIP in KUP s tem, da imamo zdaj she tretji, zabavni program.

Kako je do tega sploh prishlo?

Morda je vzrok v tem, da je televizija najela za svet strokovnjaka s komercialne televizije. Pri tem pa je treba povedati, da je funkcija nacionalne televizije bistveno drugachna od komercialne. Na komercialni lahko deluje sistem v obliki treh urednishtev, na nacionalni, pa mojem mnenju, tezhje. Prav zato sem z enim od amandmajev predlagal, da bi vstavili chlen, v katerem bi - po potrebi - lahko ustanovili dodatno urednishtvo, ki bi ga zahtevala vsakdanja praksa.

Kaj glavni vzrok, da ste predlagali amandma, s katerim naj bi bilo mozhnost ustanoviti dodatno urednishko enoto zhe po dolochilih statuta RTV Slovenija?

Drzhavni zbor ima pred seboj shtevilne naloge, saj smo drzhava v nastajanju. Ve se, da morajo poslanci sprejeli na stotine zakonov in podzakonskih aktov, pa bi bilo nesmotrno prichakovati, da bodo po hitrem postopku vechkrat spreminjali nash statut, che se bo pokazalo, da bi ga bilo treba spremeniti. Preprichan sem, da je bolje vnaprej predvideti odstopanja od sedanjih dolochil in ga pripraviti takega, da bo omogochal chim uchinkovitejsho delovanje celotnega javnega zavoda. Sicer pa menim, da bo v prihodnje delo she hitreje steklo.

 

V Ljubljani, junija 1995