Revija SRP 109/110

Matej Krajnc 

PLASHCH

 

Plashch naredi chloveka,

tega, ki ga ukrade,

in ura gre na dvoje,

takole, iz navade,

chas je relativen

v soseski, ki ne spi,

v vrtovih brez ograj

in v vetru, ki ga ni.

 

Plashch marsikaj prenese,

chlovek prenese vse

in ura se previje,

napredek pa umre;

zdi se, da avtocesta

zhgoli kot Doris Day

in tisti, ki se smeje,

bo najbrzh Danny Kaye.

 

...

Argo, je mrmral Prechastiti, torej res ni le juha ...

Stal je pred veliko ladjo, zasidrano na obrezhju reke; ladja je lebdela kak meter v zraku in zasenchila precejshen del nabrezhja.

Well, je rekel Jazon, to je to, dobrodoshel na krov!

Kar neverjeten krov je tole, je zazijal Prechastiti. Chestitke za inovativnost pri zasidranju!

Treba se je znajti, je skomignil Jazon. Posadka je pripravljena, pridi, ti jih bom predstavil.

Po precej dolgem stiskanju rok in izrekanju nekolikanj hipokritichnih zhelja je Jazon dal znak za odplujbo.

Predlagam, da vsi zapojemo Kumbayah, my Lord, je vzkliknil Prechastiti. To nam bo dalo mochi za podvig!

Ne poznamo, je rekel Jazon. Nazhigamo pa Drunken Sailor, ampak to tebi verjetno ne bi bilo vshech. Hurray and up she risin' ...

Ne ne, to je greshno, je odkimal Prechastiti. Ne znate niti ene nabozhne pesmi?

Hera Heraklit, to je ena narodna, ampak noben od nas ne zna cele kitice, je povedal Jazon. Samo refren: Hera, Hera, Hera Heraklit, Hera, Hera, Hera Heraklit ...

Nekateri Argonavti so zhe pritegnili.

Ne in ne, je zastokal Prechastiti, to ni nabozhna vsebina.

Kaj da ne, je rekel Jazon, Hera je omenjena, kaj bi she rad?

Zhe, ampak to so vashi poganski bogovi, je razlagal Prechastiti, ne moremo tega pet!

Lej, je Jazon povzdignil glas, nisem Chrtomir, pusti me pri miru s svojimi sluzhbenimi zadevami; che bomo kaj peli, bomo peli svoje stvari!

Lahko grem torej vsaj brat v svojo kajuto? je vprashal Prechastiti.

Ti kar, pa che vidish Medejo, ji reci, naj pride gor, nekoliko nam zhe primanjkuje dolochenih ... telesnih aktivnosti. Vsi na palubi so se glasno zarezhali.

Prechastiti je preslishal to zadnje navodilo in molche zapustil krov. Tik preden je vstopil v svojo kajuto, je za hrbtom zaslishal shum.

Ohoho, nov chlan posadke, je spregovoril shum.

Prechastiti je malce trznil.

Ne vem, che sem imel chast ...

Oho, krepostnik, se je zarezhal shum. Pa ne da si ti tisti far, ki je v mladosti kot obseden bral antichne zgodbe?

Opat, je nekolikanj sramezhljivo povedal Prechastiti. Far se slishi malce prevech ... ljudsko.

Torej je Jazonu uspelo, je plosknil shum. Se pravi, da se premikamo, gremo, aha!

Prechastiti se je zdaj obrnil.

Medeja? je bojeche spregovoril.

No, ti si mi pa pravi, se je spet zarezhal shum. Niti dvakrat nisi ugibal!

Emmm, Jazon me je prosil, naj vam rechem, da pojdite na palubo, je zinil Prechastiti.

Ja ja, vem, fantje so abstinirali, medtem ko smo vaju chakali, je rekla Medeja. Kaj pa ti, ne gresh zraven?

Torej ... je zajecljal Prechastiti, nov sem she, ne bi rad motil ...

HA! je zasekala Medeja, che lahko vse te mornarje, lahko menda she tebe zraven ... Sploh vesh, kaj se kuha, a, fant?

Peli boste Hera, Hera, Hera Heraklit, vsaj tako je rekel Jazon. Jaz ne morem, to niso moji bogovi, bral bom, che smem ...

Che smesh? Che smesh? Si na Sorbono hodil k veronauku? Izrazhash se kot kak silen gospod, ti, fant ...

Emmm, che dovolite, opat je silen gospod, vsaj neke vrste.

Zhe vidim, da bojo morali oni tam zgoraj she malce pochakati, se je zarezhala Medeja. Chisti mehaniki so ratali, razvadila sem jih, ti si pa nekaj posebnega, zabaven tip, ultra smeshen ...

Kkkkk ... chchchch ... je zachel Prechastiti, a ga je Medeja hitro ustavila.

Alo, zbashi se zhe v kajuto, alo, je zaukazala.

She preden je Prechastiti lahko kakor koli obranil svojo chast in/ali prechastitost, je Medeja zaklenila vrata in potem nich kaj ne vemo, kako in nich kaj ...

 

*

 

Zmaj, je s premolkom oznanil Jazon, is a many splendored thing!

Ja, to zhe, je zamrmral Prechastiti, ampak v zgodbi ...

Pusti zhe zgodbe, Cipek, zdaj si padel v resnichen drek, je nadaljeval Jazon. Osemdeset ali sto osemdeset, bomo potlej preshteli, srechnih let ali korakov, bomo potlej dolochili, od tod, je zlato runo, fantje, runo!!!!

Jeeeee, je zadonelo med mornarji.

Nashih poslednjih 700 poskusov je bilo neuspeshnih, je nadaljeval Jazon, a zdaj imamo s seboj resnichnega ljubitelja runa, povrhu vsega pa she svetega mozha, opata, ki mu pravijo tudi Cipek!!!

ZHIVEL CIPEK!!! je spet zadonelo med mornarji.

Che nam tokrat ne uspe, pozhrem tole klinchevo ladjo, pri Protoju Hronoju da ja! je zarjul Jazon. Medeja, zapoj Pesem o zlatem runu, da dobimo moch in zagon!

A ga niste zhe prej, ko je Medeja ... emmm ... se je vmeshal Prechastiti.

Za tak podvig potrebujesh oboje, je rekel Jazon. No ja, tokrat mi ne bomo kaj dosti tvegali, po runo bosh shel kar ti!

Kaj???? je kriknil Prechastiti, a ga je zhe prevpila Medeja s svojo pesmijo:

 

 

Nekoch nekje zhivel je zmaj,

strazharil zlato runo,

bilo junakov je milijon,

vsi so bili za luno,

potem prishel je Jazon mlad,

da zmaja bi premagal,

a preden mu uspelo je,

omagal je in scagal ...

 

Hej, hej, dovolj, jo je prekinil Jazon, tega teksta se ne spominjam!

Seveda ne, vedno, ko sem pela to pesem, si precej pil! je odgovorila Medeja in hotela nadaljevati, a je Jazon nestrpno copotnil z nogo.

DOVOLJ! Naj Cipek gre tja in vzame tisti shit, da konchno nehamo krozhit okrog sveta!

Tole je precej zahrbtna finta, Jazon, je spregovoril Prechastiti. Trop junakov, mornarjev in vsega tega ni mogel zmaju do zhivega, ti pa mislish, da bom jaz ...

Svet mozh si, je rekel Jazon, si bosh zhe kaj izmislil. Spotoma lahko dokazhesh, da so tvoji bogovi mochnejshi od nashih; che si seveda upash!

Mnozhino bi kar opustil, je rekel Prechastiti. Boga se ne preizkusha, ampak se mu zaupa!

Potem pa le – hrabro v boj in prisluzhi si svoj delezh runa! je rekel Jazon. Te tvoje mistike sicer ne pogruntam, a precej vesh o zgodovini in zdish se dobro nutriran ...

Prechastiti ni nich rekel, niti odkriti se ni utegnil, ampak je shel v smer, ki mu jo je pokazal Jazon. Srce mu je precej divje bílo, polich vina tacemu junaku, a je vendar molchal, kar je preveliko chudo! Ali kaj pa je hotel! Prishel je tako dalech, zgodbo o zmaju je poznal, vedel je, kako naj bi se pretentalo zmaja, cheprav mu je rahel dvom vzbujalo dejstvo, da je Jazon zapisano zgodbo oznachil kot izmishljotino. In kaj, che res ne deluje? Sam krizh in blagoslovljena voda, ki ju niti nima s seboj, ne bosta vlila zmaju strahu v kosti. Treba se bo drugache znajti. Ampak kako?

V zhepu je otipal svezhenj igralnih kart ENKA, ki ga je vedno imel s seboj na poti. Ima she kaj? Kuli, star Orbit, gumico ... Eh ...

Zmaj je bil res orjashki. Poskushal se je spomniti, kakshno glasbo je poslushal. Je to pisalo v zgodbi? Hudicha, stokrat jo je prebral, a ta hip je imel chisto prazno glavo. Uspavati zmaja ... Kako zhe to storish? Premagati zmaja ... Se to sploh da? Kakshno glasbo poslusha? Gotovo ne I Want To Hold Your Hand ...

En sam ROAR! zmaja je bil dovolj, da je Prechastitega po diagonali odneslo neposredno med chakajoche.

Dobro si se odrezal, Cipek, je zagodrnjal Jazon. Che se ne bosh hitro chesa spomnil, se lahko kar podpishemo ...

Prechastiti se je pobral in se odlochil, da bo molitev storila, chesar drugi rekviziti ne zmorejo.

Zdrava Marija, milosti polna, je zachel glasno izrekati in se blizhati zmaju, a ta ni poznal Marije in tudi njene funkcije ne. Zanj je bila to zgolj navadno ime, ki ga je izgovarjal nek bebec, upajoch, da bo izmaknil zlato runo. A ne ne, dragec, ne bosh me ujel na zhebranje ... ROAR!!!

Hm, tele tvoje molitve so bolj uborne, Cipek, je godrnjal Jazon. Medeja je postrani gledala, chesh, sem mislila, da ima kaj vech soli v glavi.

She eno karto imam v rokavu, je rekel Prechastiti, ko je prishel k sebi.

Po vseh shtirih se je splazil do kamna, ki ga je skrival pred zmajevim pogledom kakih sto korakov pred vhodom v njegovo jazbino. Iz zhepa je vzel kuli, nanj napel gumico in zavojchek starega Orbita nameril neposredno v zmajevo desno oko.

Kaj porechesh zdaj? je vzkliknil, ko je Orbit poletel po zraku, sam pa se je pochutil kot David pred Goljatom, cheprav izid tekme she ni bil niti priblizhno znan.

Zhvechilni izstrelek je zmaja zbodel. Zarjul je, da se je streslo pol bodoche Gruzije in se z levim ochesom intuitivno zapichil v kamen.

Jebemti, je nedalech stran bentil Jazon, zdaj ga je razkuril, podobno kot Lincoln, ko mu je ponujal lazhno brado ...

Pa vesh, kakshne posledice so bile takrat za nasho ladjo? je vzrojila Medeja. Ti tvoji nakljuchno izbrani cepci nas bojo vse pogubili!

Cepci smo mi, ker se ne znamo lotit te poshasti, je zagodrnjal Jazon. She tvoja golota ga ni zamotila, kaj naj potem naredi en opat!

Vendar pa zmaj ni do konca znorel. Nekaj chasa je rjovel in gledal v kamen, nato pa je z ogromno shapo udaril po njem.

Ti, ki se skrivash tam zadaj! je zarjovel.

O Shri Lanka! je zagodel Jazon. Zdaj ga bo!

Prechastiti je pochasi vstal in se krizhal.

Zakaj mi mechesh rabljene chigumije v ksiht? je rjovel zmaj.

Emmm, je zajecljal Prechastiti, dvakrat ste me zhe odpihnili, drugega pa nimam pri sebi!

Ej, res bravo, je rjovel zmaj, te je mama uchila nizkih udarcev?

Ne ne, je hitel Prechastiti, sploh ni t...

Lej, je nadalje rjovel zmaj, onele sheme tam mi zhe stoletja in dlje poshiljajo razne modele, ki naj bi me pretentali in potem storili ne vem kaj, menda pobrali tisto zlato rech tamle zadaj. Vsi imajo podobne fore, hochejo me oslepiti, mi odrezati rep, sekati glavo, stara jajca, ki jih najdesh v vseh knjigah ... A mislish, da sem idiot?

Ne ne, je hitel Prechastiti, sploh ni t...

Tu je bil nek Abraham, ki naj bi osvobodil suzhnje ali nekaj takega. Drzna poteza, domishljije pa ni imel. Potem nek Elvis, baje rock zvezda, ampak tako debel, da je mislil, da me bo na limanice s hamburgerji. Prosim, kdo pa sploh to zhre! She prej nek tip z nosom, Cyrano, ta je mislil, da me bo prebodel! Ljudje ... a ste pri pravi? Mislim, a vam je jasno?! Jaz – zmaj, vi – reve. Vi – reve, jaz – zmaj. Se vam ne zdi to le preobchutna razlika? Kako naj mi nek vash pipec prerezhe vrat? She zbode me ne. Pach pa sem zachutil tale tvoj Orbit! Ne prehudo, ampak tudi tebi verjetno ne pashe, che ti prileti muha v oko. Kako si vedel, da obozhujem to znamko?

Nisem ... nisem ... je jecljal Prechastiti.

Kaj bova zdaj? je rjovel zmaj. Vsi pred teboj so potegnili kratko, kaj naj storim s teboj, iznajdljiv si, vrag!

JAZON, je nato zarjovel, JAZON, PRIDI SEM!

Saj ne bo prishel, je rjovel naprej. Boji se me bolj kot ruskega realizma! Kaj imash nekaj rdechega tamle v zhepu? Mi kaj skrivash?

Prechastiti je segel v zhep in izvlekel shkatlico.

ENKA, je she vedno nekoliko bojeche izdavil. Igra s kartami.

Oho, karte! je rjovel zmaj. Da vidimo, koliko veljash! Ampak najprej mi razlozhi pravila!

Prechastiti je sédel na tla poleg kamna.

Zmeniva se takole, je kar naenkrat precej junashko zinil. Deset iger, che zmagam vsaj petkrat, mi dash runo!

Lej ga no, nashga, je rjovel zmaj, ti pa imash kvartashko kri, si bil kdaj na Proud Mary? Naj me vranichni prisad, obljubim, che me zjebesh pri petih igrah, dobish runo. Ampak che ti ne rata dobit vseh pet ... Ho ho ho! Ho ho ho!

No, le povej, je zanimalo Prechastitega.

Che ti ne rata zmagat pri petih, je rjovel zmaj, bom konchno naredil konec tejle Jazonovi zalegi tamle chez, ti bosh pa ostal tu in mi delal druzhbo, dokler te Zevs ne odfrcne, daj karte na kamen!

Prechastiti je polozhil svezhenj na kamen.

Aha, tele so malce drugachne od onih, ki jih poznam, je rjovel zmaj. Imajo tudi te +4 s spremembo barve, pa +5, pa karto za reverz igre?

Imajo, je rekel Prechastiti. Bosh ti delil?

Ti prepushcham prvi shus, je rjovel zmaj. Upam, da niso oznachene, kaj? Ampak nisi videt navadna kvartopirska baraba, bi te vest ubila, a ne da? Nisi oznachil kart, a ne da ne, raje takoj povej, da te skurim, she preden zachneva!

Lahko jih sam pregledash, eno po eno, je nekoliko uzhaljeno dejal Prechastiti. Ne goljufam!

Ja ja, zhe prav, je rjovel zmaj, saj vidim, da si poshtenjak! Previdnost je pa kljub temu mati arhitekture! Tudi Bob Dylan je pel Ain't No Man Righteous, No, Not One!

Prechastiti ni nich komentiral, ampak razdelil karte, ostale pa polozhil na kupchek, kot se to pach pochne pri igri ENKE.

Ho, je rjovel zmaj, to bi pasale zdajle zraven ene dobre klaviature, kak Chajkovski, ali pa magari kak terasni shit, lahko tudi Casio, onile tam niti pet ne znajo!

Medeja, je zaklical Prechastiti, pridi malo sem.

HEJ! je zarjoval zmaj, kaj je zdaj to?

Medeja, je rekel Prechastiti, zakurblaj ladjo in pojdi v moje stoletje poiskat mozha po imenu Sotochan. On prodaja klaviature, pa igra tudi, malce neugoden je, a soliden instrumentalist. Pojdi samo ti s tremi mornarji, drugache bo moj kvartopirski kolega tule mislil, da jo hochete podurhati!

Aaaaaaaa, je zarjovel zmaj, kaj je zdaj to za ena konspiracija?

Po klaviature grejo, je rekel Prechastiti.

Jazon nikamor! je rjovel zmaj.

Samo Medeja in trije mornarji, je razlozhil Prechastiti.

Quartz mi kazhe deset do desetih, je rjovel zmaj. Che vas do dvanajstih ne bo nazaj, zavdam vsem po vrsti, potem se pa lahko ti, Proud Mary, pritozhish Mehanotehniki Izola!

 

*

 

Vlak je zhe odsopihal, zapornice pa so ostale spushchene. Zadaj so nekateri avtomobili zhe vneto trobili in tudi nekaj nekrshchanskih besed je bilo slishati.

Eva je zhivchno bobnala s prsti po volanu. Iz hishice ob zapornicah se je prikazal manjshi chlovechek, oblechen v moder kombinezon, in kislo skomigal z rameni.

Eva in Urh sta lahko kmalu zatem opazila vechjega mozhaka, ki je izstopil iz kombija, na katerem je pisalo Klaviature Sotochan in ga je Eva prav dobro videla v vzvratnem ogledalu.

Kaj je zdaj to? je rohnel mozhak, verjetno Sotochan. Zakaj so zapornice she vedno dol?

Ne vem! je plashno odgovarjal chlovechek v modrem kombinezonu. Pravijo, da bo prishel she en vlak!

Kdaj? je zanimalo mozhaka, verjetno Sotochana.

Chez dve uri! je povedal mozhichek in se nekako sfizhil sam vase.

In zakaj potem ne dvignete zapornic?

Ne smem! je dejal chlovechek v modrem kombinezonu in se she vedno fizhil sam vase. Che se nam nasmehne srecha, bosta dve uri koj mimo!

Pazi, da se ti jaz ne nasmehnem! je grozeche zarjul mozhak, verjetno Sotochan. A vidish tamle tistile siv kombi? Na njem pishe – no, kaj pishe?

Klaviature Soootochan! je zategnil chlovechek v modrem kombinezonu.

Lepo! In vesh, kdo sem jaz?

Ne!

Sotochan! je zavpil mozhak, zdaj zagotovo Sotochan, in prijel chlovechka v modrem kombinezonu za ovratnik.

Lepo, da sem vas spoznal, gospod Sotochan! je zamrmral mozhichek, fizhech se in fizhech vse bolj.

Zelo dobro! je rjul mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. Nisem she konchal. Naprej: ob osmih imam shpil!

Heee, va-aaam zhelim ugodno zaba-vo! je fizhljaje drobil chlovechek v modrem kombinezonu, katerega ovratnik je stiskal mozhak, zdaj zagotovo Sotochan.

O, brez skrbi! je rjul mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. No, koliko je zdaj ura?

Chlovechek v modrem kombinezonu je pochasi pogledal na uro.

Moja kazhe 19:57, gospod Sotochan! je izdavil.

Moja tudi! je rjul mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. Ti to kaj pove?

Da-a bo okoli desetih vlak! je davech sopihal chlovechek v modrem kombinezonu.

Napachen odgovor! je rjul mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. Ampak zanima me nekaj drugega: kako ti dvigujesh tole zadevo?

V hi-shi-ci je gumb, gospod Sotochan! je she komajda zhiv sopihal chlovechek v modrem kombinezonu.

Bravo, fant! je plosknil mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. Torej bosh zdaj shel pritisnit tisti gumb!

O, to pa zhe ne, gospod Sotochan! je hlastal chlovechek v modrem kombinezonu. Narocheno je, da …

Me nich ne briga! je zarjovel mozhak, zdaj zagotovo Sotochan. Pred zapornicami je v vrsti zhe kakih dvajset avtomobilov, a si slep ali kaj?

Torej, g-pod Soto-chan, je she komajda govoril chlovechek v modrem kombinezonu, kajti roka mozhaka, zdaj zagotovo Sotochana, se je z ovratnika preselila na vrat, saj lahhh-ko greste po obvozni-ci!

Mozhaku, zdaj zagotovo Sotochanu, je bilo pregovarjanja dovolj. S chlovechkom v prijemu je stopil proti hishki in za seboj zaloputnil vrata. Chez nekaj sekund so se zapornice dvignile.

Rad maltretirash zapornicharje? je zaslishal za svojim hrbtom mozhak, zdaj zagotovo Sotochan, ko je sédel nazaj v svoj kombi.

Preden kaj rechesh, zapelji nu chez tele tire in tjale ob cesto, vidim, da je avtobusna postaja!

HEJ! je zarjul mozhak, zdaj zagotovo Sotochan, spravi se ven iz kombija, babura, kdo pa si mislish da si, da vlamljash v kombije, zhe onile idiot tamle mi je vzel prevech chasa! Marsh ven, alo, da ne pridem tjale nazaj in te zbrcam ven! Che hochesh denar, nimam chasa za onegavljenje, pusti cifro, pa te jutri poklichem!

Uha, pa si res neugoden, kot je rekel Cipek, zdaj vem, da sem nashla pravega! je zagodel glas. Zhal pa tudi jaz nimam chasa za onegavljenje, kot pravish! Takoj morava nazaj na ladjo!

She preden se je Sotochan zavedel, je njegov kombi zapeljal na avtobusno postajo in se tam ustavil.

AAAAAAAAAAAAAAAA! je zarjul Sotochan in skochil izza volana, da bi obrachunal z vsiljivko.

Medeja je pogledala na uro, zamrmrala in spregovorila:

Pesem, boginja, zapoj, o jezi Pelida Ahila, dodaj kak peteroboj in stara slovenska mashila!

UMMMMNGH! se je Sotochan zvil po tleh in obmolknil.

Takole, to je to, vzeti morava she eno klaviaturo ... katero ... kar tole pri vratih, ni prevelika ... je mrmrala Medeja, si nalozhila orjashkega Sotochana na ramo, v drugo roko klaviaturo in oddrsala proti ladji.

 

*

 

Ura se zhe nevarno blizha pogubi, je smeje se rjovel zmaj. Dve igri si zhe dobil, Proud Mary, nisi slab, ampak lej ...

HOP! je zarjul nato. UNO!!!! in vrgel karto na kup.

Za nohte ti gre, dragi moj, je zmagoslavno hropnil. Tole je bila sedma igra, premagati me morash v vseh preostalih treh!

Prechastiti se ni pustil zmesti.

Ne gobezdaj in razdeli karte!

No, no, je rjovel zmaj, nikarte tako ukazovalno! Medeja nima vech veliko chasa, ti pa si, kot vidim, zhe malce zhivchen. Ih, ih, zhivchki in karte ... ne vem, ne vem ...

Kar ustavi rjovenje, se je zaslishalo vtem. Smo pripeljali klaviature!

Oooo, se je raznezhil zmaj.

Sotochan je pihal in se pridusheval, a Medeja ga je tako trdno drzhala, da ni mogel nich kaj divjati ali brcati.

To je torej Sotochan, je zarjovel zmaj.

Pozdravljeni, gospod opat, je izdavil Sotochan.

Lep dober dan, Sotochan, ga je pozdravil Prechastiti. Bi bili tako dobri, pa bi malce glasbeno obarvali tale najin kvartashki match?

Kje sploh sem? je zastokal Sotochan.

Tega ta hip raje sploh ne sprashujte, ker itak ne bi verjeli, je rekel Prechastiti. A che ne boste igrali, boste she prekmalu izvedeli. Ali pa ne, ker vas bo tale tu – in je pokazal na zmaja – prijazno prebavil.

AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! se je Sotochan naposled zavedel prisotnosti zmaja.

Lej, stric, je zarjovel zmaj, che bosh lepo pridno igral, se nimash chesa bati!

Kam naj pa vtaknem kabel? je zanimalo Sotochana. Je tu kak shtrom?

A na elektriko ti gre? je zarjovel zmaj. Chakaj!

Zarjul je in spustil nekaj isker v klaviaturo. Ta se je vkresala in spustila BIP!

Poskusi zdaj, je rjovel zmaj.

Dela, je zachudeno gledal Sotochan. Moja mila mamica!

Igraj torej, je zaukazal zmaj. Kak repertoar imash, kaj znash?

Kaj pa bi radi slishali?

Chajkovskega Koncert za klavir in orkester!

Uh!

Kaj pa znash?

Popevke!

Znash kaj od Andyja Williamsa?

Love Story, Softly As I Leave You, Feelings, to ponavadi igram.

No, kar zachni, potem pa preshaltaj na kakega Perryja Coma, Julia Iglesiasa, te zadeve, da se bom bolje pochutil, ko bom potacal tole svojat tamle chez!

Sotochan je zachel igrati. Igra UNA se je nadaljevala.

 

*

 

Kaj porechesh v svojo brambo, Proud Mary?

Ni kaj, je zavzdihnil Prechastiti, bolje si igral!

No, to je torej urejeno, je zadovoljno zarjovel zmaj. Proud Mary, midva se bova she dolgo druzhila, Jazon, ti pa se pochasi pokesaj grehov, dovolj dolgo sem te prenashal!

IN ZAKAJ SI TI NEHAL IGRATI????? je nato zarjovel v Sotochana, da je tega kar poleglo po tleh. IGRAJ, TAKO TI GRBE MATERNE!

Ih, ih, je zacvilil Sotochan, si obrisal pot s chela in iz zhepa izvlekel majhno zadevico, pa si jo vtaknil v usta.

Kaj, povrhu vsega she kadish ali kaj? je zarjovel zmaj. Ne vesh, da shkodi? 80 % srchnih bolez...

To je kazu, je rekel Sotochan, glasbo proizvaja.

Potem pa kar, je rjovel zmaj. Che proizvaja glasbo, nimam nich proti!

Sotochan je vtaknil kazu v usta in zachel pianizirati staro diksilendovsko poskochnico In The Shade Of The Old Apple Tree. Sredi pesmi je jel poskakovati in pihati v kazu.

OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOAAAA, je rjovel zmaj, kakshen zvok je PA TO?????

To je kazu, je nekolikanj zafrkljivo rekel Prechastiti. Glasbo proizvaja.

TO JE STRASHNO, je rjovel zmaj. UMRL BOM!

IGRAJ!!!!!!!! se je tedaj zadrl Jazon. IGRAJ, SOTOCHAN!!!!!!!!!!!!

Sotochan je pihal v kazu, da je bil chisto lila, zmaj pa se je zvijal v smrtnih krchih.

OOOOOOOOOOOOOOOOOOO, AAAAAAAAAAAA! je rjovel. Po kake pol vechnosti zvijanja je telebnil po tleh in izdihnil.

Nekaj sekund zatem je od prehudega napora izdihnil tudi Sotochan.

Eden manj pri delitvi runa, je skomignil Jazon. Pojdimo zdaj chim prej po to rech! Cipek, pridi zraven, bojo moji strazhili!

Strazhili? je zachudeno zinila Medeja. Pred kom?

Nehaj in pridi, je zaukazal Jazon.

Ja ja, pa zhe, je zagodrnjala Medeja. Vsepovsod vidish zarote, velike zahrbtnosti in male skushnjavice!

Che bi manj govorila, je siknil Jazon, bi bili zdajle zhe pri runu! Cipek naj ti bo za zgled, tiho je in nekako chudno obracha ochi!

Sveti Pleonazem, zavetnik polpismenih, je zamrmral Prechastiti, ko je slishal omembo svojega imena in runa, daj mi mirno roko! In je shel za Jazonom.

 

*

 

Mislim, da bo takole kar prav, Cipek, je godel Jazon, ko je odmerjal zlato runo. Pojdi in si dobodi tisti svoj plashch, pa hvala she enkrat za vse!

Heh, je zahehnil Prechastiti, najprej si bom privoshchil dobro vecherjo!

Kupi si restavracijo, se je nasmehnil Jazon in ga potrepljal po rami.

She dolgo je Prechastiti gledal za ladjo Argo in nekolikanj ganjeno mahal. Potem je ljubeche pogladil vrechico z zlatim runom in se vrnil v opatijske sobane.

 

 

CARRY THAT WEIGHT

 

Da bi vam podaljshal materino domacho haljo, se je chudil Zupanshchek. Kaj pa vecherna obleka?

Vecherna obleka za pred oltar? je vzrojil Prechastiti Mlajshi.

Zhe prav, zhe prav, je rekel Zupanshchek, postavite se tjale, gospod opat, da vidimo, do kam tole g... Nak-a!

Kaj pravite?

Pravim nak-a! S temle se je brez veze ukvarjati! Koliko je stara ta halja?

Kakih shtirideset let. Zakaj?

Prej shestdeset. Zato. Nak-a!

Kaj hochete rechi s tem?

To, kar ste slishali. Te starine se ne pritaknem. Seshijem vam novo mashno oblachilo, ni problema, kak teden bo trajalo, s tem starim shitom se pa ne bom obremenjeval.

Zakaj ne?

Ste videli zhepe? Pa tale podloga? Tudi che bi jo podaljshal ... Ne morete kot opat taki pred oltar! A se zavedate, da je to, kot da bi shli s starim klobukom nad ... Ne, kako so nas zhe uchili? ... Kot che bi shli s strgano haljo pred oltar! Zakrpano, ne strgano! Z zakrpano haljo pred oltar! Ste ubogi Lazar? Hotnica iz Ria? Ne, to je spet slabo domishljeno! V glavnem, ne bom vam popravljal tega sranja, oprostite, te stare cote, z vsem dolzhnim sposhtovanjem do vashe gospe mame ...

Kaj pa naj? Chez eno uro mashujem za katehete ... Policija se ne javlja ... Hochejo dokaze in poberejo vsa oblachila! Ste zhe slishali kaj takega!

Prestavite masho ... Ne vem ... Odpovejte ... Ali pa se oblecite v civilno obleko, recite: jebat ga, imeli smo tatvino v opatiji, obleke so shle ... – kaj, a obleke je vzela policija? Kaj so pa potem tatjé odnesli?

Zlat mashni plashch pokojnega opata!

Zlat mashni plashch pravite? Krvava pokrvavka!!!

Govorilo se je, da je narejen iz zlatega runa! Ampak to ni pomembno, pomembno je, da kriminalisti ne vrnejo oblek, dokler ne bo kaj vech jasnega ... Vi pa pravite, da bi trajalo vsaj teden dni, da bi ...

Si ne morete sposodit mashne obleke iz kake zhupnije?

Ni govora! Kodeks neizposojanja iz leta 1343, obnovljen v letih 1344, 1345, 1911 in 1989 nam preprechuje kakrshno koli izposojo mashnih rekvizitov, vkljuchno z oblekami, zakristijskimi zvonci in monshtrancami!

Zhal mi je, gospod opat!

Nich, che ne gre, ne gre!

Gospod, se je vmeshal Jéves, kaj che bi kljub vsemu narochili kaki dve obleki za rezervo? Res je, da bo trajalo vsaj sedem dni, a bolje takrat kot chakanje na ...

Che vam vzamem mere in se dogovoriva za shirino rokavov, globino zhepov in tako pochez, lahko seshijem dve, tri obleke v kakih desetih, shtirinajstih dneh ... Imamo she nekaj drugih nujnih narochil, ampak vsaj ena bi gotovo shla v enem tednu!

Hja, anti veste, kako se taki rechi strezhe, je zavzdihnil Prechastiti Mlajshi in se postavil, da bi mu Zupanshchek lahko izmeril vse potrebno.

 

*

 

Gospod Zupanshchek je klical, sprashuje, kakshne barve mashne plashche hochete?

En naj bo vijolichen, za velikonochne zadeve, potem en rdechkast, za bozhich, pa she kaj naj si izmisli, morda enega zelenega. Notri naj bo vtkano Ut Primus ecti hoc halgae virum estragonum vladimirumque Rex calami putinam arboretorum bronhiorum ved meior Christum citrium paragraphiaro de unum bobni castrato! Pa klicaj naj bo na koncu!

Prav!

Jéves ... chaj bi mi prav prishel.

Katerega skuham?

Sadnega.

Katerega sadnega?

Divjo cheshnjo?

Nimamo.

Jagodo?

Ne bo shlo.

Kaj pa imamo?

Od sadnih? Gozdne sadezhe.

Gozdnih sadezhev ne bi. Imamo kakega zelenega?

Ne.

Shipek?

Ne.

Meta cum liquida?

Meta je, cum liquide je zmanjkalo.

Potem pa meto.

Sladkam dve zhlichki?

Eno in pol, ne pretiravaj, blizhina sladkorja je blizhina greha!

Ta je pa dobra!

Jéves ... Jéves ...

Prosim, gospod?

Utrujen sem, tezhko glavo imam! She tezhja bo, ura she ni polnoch! Oznanite, da sem zbolel, drugache ne gre! Prestavite, prosim, vse sestanke in mashevanja, naj za to poskrbijo posamezni zhupniki! Jemshchek naj pa pride sem, da bo masheval v opatijski cerkvi!

Bom uredil, gospod!

Jéves ... Jéves ...

Ja, prosim?

Kriminalisti ... Se je kdo zhe javil?

Ne she. Pach pa ste ravno pred pol ure dobili tale paketek!

Peklenski stroj????

Ne bi rekel. Ne tiktaka.

Vi odprite, Jéves!

Prav lepa hvala, gospod! Knjiga je!

Knjiga? Kdo pri v...? Pushkin? Zbrane pesmi???? Kakshna shala pa je to? Lej no, listek je prilozhen ... Odpri knjigo in v njej poishchi pesem Utopljenec. VEM ZA PLASHCH!

Hudirja, gospod, tole pa ni nedolzhno, a ne bi poklicali policije?

Policijo? Dajte no – da bodo godrnjali, sprashevali in odnesli she moje spodnje perilo?

No ja, gospod, tako dalech si nisem upal sechi!

Pa poglejmo ... Utopljenec ... Te pesmi se ne spominjam, od Pushkina poznam samo ono 'Dar brezplodni, dar sluchajni', a to je nihilistichna zadeva, sem se je ogibal ...

A ni to svetob...?

Dajte mir, Jéves, vidite, da se cel tresem, kako grozna zgodba, lejte, otroci so nashli kadavra! Moliva, Jéves, tole so chisto grozne vsebine!

Prav, gospod. Sveti angel, var...

Dajte no mir, Jéves, a ne vidite, da berem?!

Prav, gospod, vecherja bo chez pol ure, prinesem chaj, ne bom vas vech motil!

Nekaj poshte je na stolu pri vratih spodaj, Jéves!

Sem zhe odnesel, je zhe oddano, so zhe shtempljali!

Ste dali priporocheno? Nadshkof nerad dobiva navadno poshto, tako sem slishal med pridigo, ko sem bil she majhen.

Priporochil sem, je pokimal Jéves. Kaj pa je bilo v tisti kuverti? Tezhka je bila kot znachaj moje sestre, pa ta na koncu kljub vsemu ni igrala v Moje pesmi, moje sanje, seveda, vlogo je moral dobiti Plummer, da je le vse po Plummerjevo!!!

Gospodu sem poslal nekaj katalogov, pa osebno me je, ko mi je pisal in chestital ob nastopu sluzhbe, prosil, naj mu kupujem Frau im Spiegel, baje v nadshkofiji nochejo ...

Ste gledali Moje pesmi, moje sanje, gospod?

Ne do konca, je jezno rekel Prechastiti Mlajshi. Marija je bila kot Simon Gregorchich ... bi-ne bi, bi-ne bi, s tem, da je on ostal, ona je pa Boga menjala za telo, nagnusna zgodba!

Ni bilo chisto tako, gospod, je zhe hotel rechi Jéves, a je pomislil, da je zaradi sestrine usode pravzaprav tudi sam jezen na ta film.

Kako pa sploh reshish tezhavo, ki ji je ime Marija, je zamrmral in se pobral skozi vrata.

Prechastiti Mlajshi je zgrabil telefonsko slushalko.

Mati, zhe spish? Si kdaj brala Pushkinovega Utopljenca? Kam da naj si ga vtaknem? Mati? Mati?????

TU TU TU TU ...

UH! je zastokal Prechastiti Mlajshi. Kak psihopat neki je ta, ki mi poshilja takele knjige! Saj ne bom mogel spati, lej, ta mrtvak je trkal ... uh ... na okno ... na dver ... deset rozhnih vencev bom moral zmoliti ... Shtudij me ni pripravil na branje poezije! Gospod, ti, ki si milostljiv, daj mi p... Kdo trka?

Prechastiti Mlajshi se je z jeznim chelom odpravil do vrat.

Jéves, a nisi rekel, da bo vech... KDO STE PA VI?

Jazon se je nekako poskakujoche nasmehnil.

Tak tako tak torej ti si naslednik nashega Cipka? Srce se mi je povesilo k nogam, ko sem slishal, da je umrl, ampak hej, niso vsi rojeni v antiki! Ti si pa malce strahopezdljiv, kaj? Se nisi nich nauchil od svojega predhodnika?

Poslushajte, je zachel Prechastiti Mlajshi, a ga je Jazon hitro prekinil.

Cipku zamerim, ker me ni pred smrtjo nich obvestil o tem, da kani oditi, a verjetno je she deci jasno, da plashch ni mogel ostati tukaj!

Kaj pa vi veste o plashchu? je odjecljal Prechastiti Mlajshi.

Lej ... predolga zgodba! Hotel sem videti, iz kakshnega testa si, pa sem ti poslal tole knjigo ... Samo beresh o utopljencu, pa zhe imash polne hlache natrebljene, kaj? Sploh vesh, kaj vse je pochel tvoj predhodnik?

CN! je zastokal Prechastiti Mlajshi in se sesedel na stol pri vratih. Kako ste sploh prishli not? Jéves jih bo she slishal ... Ste kak njegov kolega?

Pusti ubogega butlerja, naj cmari tisto vecherjo, je zamahnil Jazon. Raje poslushaj – plashch je pri meni, namrech tisti iz zlatega runa! Vzel sem ga – Cipek si ga je prisluzhil, ti ga pa nisi vreden! Sicer tega, ko sem ga vzel, she nisem vedel, ampak ej ... on se je boril zanj, ti pa mislish, da ga bosh imel kar zase, kaj? Ne gre to tako!

Kdo sploh ste vi? je zdaj odlochneje zastavil Prechastiti Mlajshi. Situacija v opatiji je resna, vi pa vdirate v nashe prostore in se norchujete iz mene! Ste pobegnili iz one ustanove tamle chez? Bom klical tja, che ...

Nich ne bosh klical, je rekel Jazon. Sedi in molchi! Si zhe slishal za zgodbo o zlatem runu?

Enkrat v sholi ... je zamrmral Prechastiti Mlajshi. Govorilo se je, da so pokojni opat zlati plashch naredili prav iz tega runa!

Prav se je govorilo, je rekel Jazon. Zdaj pa poslushaj: pokojni opat ali Cipek, kot smo ga klicali prijatelji, je bil velik chlovek! Sicer tudi skoraj meter dvaindevetdeset, ampak to zdaj ni bistveno. Tudi zame, ko bom shel, ne bosh vech slishal, si prevech bebav! Ampak pozabi na plashch, slishish? Ne meshaj dreka, ne vtikaj prsta v shtrom! Pozabi plashch! Plashcha iz zlatega runa ne more imeti kar vsakdo!

Ampak ... ampak ... je stokal Prechastiti Mlajshi.

Che bosh she gnal svoje litanije o kraji v opatiji, ti bo trkalo kot temule revezhu tule v tejle knjigi, prekleti kazalni zaimki, je siknil Jazon. Pozabi na plashch in na moj obisk! Kriminalisti bojo chez nekaj chasa tako ali tako obupali, vrnili tiste zasezhene cote, pa bo mir! Ti je vsaj priblizhno jasno, kaj ti dopovedujem?

Niti ne, je stokal Prechastiti Mlajshi.

No saj, je zavzdihnil Jazon, niti nisem prichakoval, da ti bo! Ampak saj navsezadnje ni pomembno, che bosh kaj dolgo tezhil s plashchem, te bojo itak razglasili za motenega, tako da ... chemu se sploh sekiram?!

Obrisal si je pot s chela in zakorakal k vratom.

Nasvidenje torej, vasha svetost, se je nasmehnil Prechastitemu Mlajshemu. Veliko zabave s Pushkinom!

In je shel.

 

*

 

Prechastiti She Mlajshi je nastopil svojo sluzhbo tik po novem letu.

Slishal je, da je njegov predhodnik umrl v spanju, pred kratkim, ko she niti prav zachel ni. Srce je reklo tik, tak pa ne vech, malce pozneje pa niti tik ne vech in to je bilo to. Na njegovih prsih naj bi nashli knjigo Pushkinovih Zbranih pesmi.

Slishal je tudi, da naj bi predpredhodni opat imel mashno oblachilo, odtujeno na neznan nachin. Bojda je bilo iz chistega zlata. HA! si je rekel Prechastiti She Mlajshi, kdo neki verjame takim oslarijam, plashch iz zlata, od kod neki!

 

 

Pismo Nikolaja Vasiljevicha Gogolja urednishtvu KUD-a Lema, dne 18. 12. 2011. Poslano priporocheno s poshtnim zhigom Züricha.

Sposhtovani,

ko sem od svojega agenta v vpogled prejel krtachne odtise knjige Mateja Krajnca Plashch, sem najprej pomislil, da gre za zborno potegavshchino, parodijo, ki me bo razveselila in celo nasmehnila. Po nich kaj prijetnem branju (z izjemo kazala) sem knjigo ogorcheno odlozhil in s tem pismom nepreklicno prepovedujem uporabo naslova in tematike moje novele za Krajnchev pamflet. Njegove reference so resda dobre, uzhival sem tudi v vechini njegovih romanov, vendar pa je nezaslishano, da avtor prav nikjer ne omenja mojega imena, pach pa se na veliko razpisuje o Pushkinu. Torej, proti Sashi nimam popolnoma nich, velik umetnik je bil, a hej, za izid tistega dvoboju nisem jaz kriv, lahko bi she zhivel! Seveda bi bila stvar nekolikanj drugachna, che bi se Matej Krajnc na koncu zahvalil moji literarni predlogi in poudaril, da Pushkinova dela nastopajo v zgodbi zgolj ilustrativno. Potlej bi nepreklicno prepoved morda bil pripravljen tudi spregledati Sporochite torej chim prej gospodu Vasji Antonijevichu Johnsonu, mojemu agentu, morda kar na e-poshtni naslov vasko@agentdnlling.com, kako in kaj kanite storiti. Zalozhbi sicer zhelim vse dobro in she na mnogaja leta!

Vash Niko Gogolj

 

 

Vse morebitne podrobnosti z resnichnimi osebami, paraosebami, dogodki in paradogodki so zgolj nakljuchne in plod avtorjeve domishljije. Ta je svojstvena. Vesela bi bila kakih monetarnih presenechenj, to bi jo se bolj podzhgalo ... ali pa tudi ne. Vse morebitne podobnosti z resnichnimi osebami, paraosebami, dogodki in paradogodki so zgolj nakljuchne.

 

 

_____________

Iz knjige z naslovom PLASHCH, ki je izshla v zalozhbi KUD Lema, Ljubljana, 2012. (Op. ur.)