Revija SRP 109/110

Lev Detela

 

DUNAJSKA ANTOLOGIJA LITERARNIH SANJ

 

Manfred Chobot / Dieter Bandhauer (izdajatelja in urednika): Die Wunderwelt, durch die ich schwebte. Literarische Träume (Chudoviti svet, skozi katerega sem valoval. Literarne sanje).

Zalozhba Sonderzahl, Wien / Dunaj 2011, 200 strani.

 

Pri dunajski zalozhbi Sonderzahl je pod naslovom Chudoviti svet, skozi katerega sem valoval (Die Wunderwelt, durch die ich schwebte) izshla zanimiva antologija literarnih tekstov o sanjah. Urednika obsezhne knjige Manfred Chobot in Dieter Bandhauer sta iz bogate zakladnice avstrijske, nemshke in svetovne literature izbrala besedila najrazlichnejshih starejshih pa tudi mlajshih zhe uveljavljenih avtorjev, pisateljev, slikarjev in filozofov. Zastopani so shtevilni literarni nachini, she posebej pa so predstavljeni avtorji, ki so se uveljavili s surrealnimi in fantazijskimi literarnimi pristopi.

Znano je, da je Dunaj tudi mesto podzavesti in sanj, zato ne zachudi, da sta urednika uvodno besedo dodelila ochetu psihoanalize Sigmundu Freudu, ki je na Dunaju proti koncu avstro-ogrske monarhije izoblikoval znanstveno razlago sanj (Die Traumdeutung, 1900); te so po njem odsevi zatrtih nagonov in podzavestnih nerazchishchenih emocionalnih konfliktov, to pa mnogi raziskovalci danes zavrachajo kot prevech poenostavljeno razlago pojava. Ta je namrech vechsmeren, bizaren in baje nima pravega pomena. Zato ni chudno, da ostaja velikokrat skrivnost, nerazvozlana shifra, pravljica in pesem. Kljub temu morda velja pripomba v Avstriji po drugi svetovni vojni zhivechega angleshkega lirika in filozofa W. H. Audena, ki je po nekih lastnih intenzivnih sanjah zapisal: »Pouchi se iz svojih sanj o tem, kaj ti manjka.«

V dunajski antologiji dokumentira prenos sanjskih in podzavestnih dozhivetij v literaturo nad sto avtorjev. Med drugim so zastopani in tu nashteti po abecednem redu Theodor W. Adorno, H. C. Artmann, Ingeborg Bachmann, Charles Baudelaire, Walter Benjamin, Gottfried Benn, André Breton, Luis Buñuel, Daniil Charms, Günter Eich, Bob Dylan, Federico Fellini, Peter Handke, Hermann Hesse, Georg Heym, Hugo von Hofmannsthal, Eugène Ionesco, Ernst Jandl, Carl Gustav Jung, Franz Kafka, Erich Kästner, Paul Klee, Michel Leiris, Klaus Mann, Friederike Mayröcker, Toni Morrison, Johann Nepomuk Nestroy, Jean Paul, Stanislaw Przybyszewski, Raymond Queneau, Peter Rosegger, Kurt Tucholsky, Karl Valentin, Christa Wolf.

Seveda je tak izbor vech ali manj nakljuchen, ker obstaja v svetovni zakladnici literature zhe od antike velikanska mnozhica takih ali drugachnih literarnih zapisov o sanjah. Vsekakor pa dunajska antologija dovolj dobro zrcali pestrost pisateljskih soochanj s sanjami. Srechamo se z najrazlichnejshimi vsebinami in literarnimi prijemi, ki se v shirokem loku pnejo od realistichnih opisov alogichnih odmevov na resnichna dnevna dozhivetja do surrealnih fantazmagorij in celo do razlichnih subkulturnih in formalnih lingvistichnih eksperimentov v vezani in v nevezani besedi.

Znani avstrijski dramatik Johann Nestroy na primer opishe leta 1833 sanjanje shtevila 7359, ki bo prineslo zadetek na loteriji, Gottfried Keller sanja 15. septembra 1847 o poredni in ne posebno nevarni kachi, ki je prilezla v domacho hisho, Peter Rosegger porocha leta 1883, da se mu je sanjalo, da so ga opolnochi zvezanega odvlekli k Donavi in odpeljali z ladjo k Chrnemu in Sredozemskemu morju, da bi ga v Aleksandriji ali Kairu prodali na trgu kot suzhnja, vendar ga ni nihche hotel kupiti. Hugo von Hofmannsthal sanja leta 1914, da so ga v chasu francoske revolucije obsodili na smrt ter pravkar chaka na eksekucijo. Luis Buñuel je avtor erotichnih sanj (iz leta 1927) o potovanju z neznano damo in voznikom, ki spominja na kozaka, a je, kot se izkazhe, njegov stari prijatelj in tekmec z imenom Jezero, zato ga sanjajochi zaradi boja za neznano damo vedno bolj ljubosumno sovrazhi. Amerishko-nemshki avtor George Brecht leta 1966 opishe grozne sanje, da mu povsod iz telesa rasejo gobe. V nekaterih sanjah zaslishimo nebeshko glasbo. V drugih grozijo poplave in potresi ter razsajajo nevarni pozhari. Vsekakor so sanje velikokrat odgovor na travme in bolechine, kot jih prinasha zhivljenje. Velikokrat se zamegljeno gibljejo med dvema sredishchnima razpoznavnima tochkama (brzostrelka – revolucija; kri – dusha; prsi – oder; posilstvo – zheleznishka postaja; morski psi – pokopalishche; letalo – gugalnica; chrke – vampir; mesec – sanje; smrt – chas; meso – Bog; stanovanje – voda; golota – shkoljka; poljub – noge; brivec – zalozhnik; sanjska knjiga – denar; itd.).

Dunajska urednika sta v antologijo literarne sanjske proze uvrstila krajshe in daljshe odlomke iz romanov, novel, spominskih zapisov in pesnishkih zbirk avtorjev iz razlichnih dezhel in kulturnih krogov, cheprav prevladujejo karakteristichni primeri, ki sta jih nashla v avstrijski, nemshki in shvicarski literaturi. Pod naslovom Vprashanja k sanjam je urednik in izdajatelj Dieter Bandhauer prispeval tudi uvodno razmishljanje, v katerem skusha odgovoriti na vprashanje, ali lahko sploh razvozlamo pomen sanj. Preprichan je, da teksti razlichnih pisateljev o sanjah niso vedno dokumentarni zapisi resnichnih sanj, temvech so lahko samo fantazijske slike, ki pa chrpajo iz bogate spominske zakladnice najrazlichnejshih sanjskih dozhivetij. V zakljuchni spremni besedi analizira Manfred Chobot razlichne »realitete sanj« in zapishe: »Sanjam, zato sem!«

 

 

______­­_

V knjigi sta objavljeni – kot edini prispevek s slovenskim ozadjem – tudi dve besedili na Dunaju zhivechega slovenskega dvojezichnega pisatelja Leva Detele. Prvo je iz njegove v nemshchini napisane in leta 1995 na Dunaju izdane prozne knjige Hinter dem Feuerwald (Za ognjenim gozdom), ki je leta 2000 v prevodu Mateia Gavrila Albastruja izshla v Bukareshti v knjizhni obliki tudi v romunshchini. Drugo besedilo je bilo prvich objavljeno v nemshki prozni zbirki Die Verrücktheit der Wetterlage (Norost vremenske slike), ki je izshla leta 1996 na Dunaju. V prvih sanjah, ki so spomin na otrokova temna dozhivetja v drugi svetovni vojni, sta osnovna razpoznavna elementa ogenj in voda, v drugih pa vznemirjajo podzavest spechega zaprta vrata, za katerimi se oglasha smeh ostalih chlanov druzhine, h kateri sanjajochi nima dostopa.

(Op. avt.)